Vaše najsvetlije Veličanstvo, zvezdo vodiljo našeg nebeskog svoda, predstavljamo našu skromnu masku koja predstavlja nebeske sfere.
Vaše presvetlo veličanstvo, svetla zvezda na našem nebu, predstavljamo vam skromen prikaz nebesnega svoda.
Spušta se tama pa æe se nebeske oèi nakratko sklopiti.
Mrači se, zato se bodo nebeške oči za hipec zaprle.
Jer Gospod Bog stvori od zemlje sve zveri poljske i sve ptice nebeske, i dovede k Adamu da vidi kako će koju nazvati, pa kako Adam nazove koju životinju onako da joj bude ime;
Kajti GOSPOD Bog je bil upodobil iz prsti vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih privedel k Adamu, da bi videl, kako bode imenoval posamezne; in s katerimkoli imenom bi jih klical Adam, vsaktero živo bitje, tako mu bodi ime.
Kad je bilo Noju šest stotina godina, te godine drugog meseca, sedamnaesti dan toga meseca, taj dan razvališe se svi izvori velikog bezdana, i otvoriše se ustave nebeske;
Ko je imel Noe šeststo let svojega življenja, v drugem mesecu, sedemnajsti dan meseca, prav ta dan se razkoljejo vsi studenci brezna vélikega in zatvornice neba se odpro.
I istrebi se svako telo živo na zemlji, i ljudi i stoka i šta god gamiže i ptice nebeske, sve, velim, istrebi se sa zemlje; samo Noje osta i šta s njim beše u kovčegu.
In pokončal je sleherno živo bitje, ki je bilo na površju zemlje: ljudi in živali, laznino in ptice neba, in pokončani so bili z zemlje; in pri življenju je ostal samo Noe in kar je bilo ž njim v ladji.Kipele pa so vode nad zemljo sto petdeset dni.
I zatvoriše se izvori bezdanu i ustave nebeske, i dažd s neba prestade.
in zapro se brezna studenci in zatvornice neba, in ustavi se dež z neba.
I sve zveri zemaljske i sve ptice nebeske i sve što ide po zemlji i sve ribe morske neka vas se boje i straše; sve je predano u vaše ruke.
In strah do vas in trepet pred vami obhajaj vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom; vse, karkoli se giblje na suhem, in vse ribe v morju so vam dane v pest.
Bog ti dao rose nebeske, i dobre zemlje i pšenice i vina izobila!
Daj ti torej Bog od rose nebeške in od rodovitnih poljan zemlje ter obilost žita in vina.
I otide te služi drugim bogovima i klanja im se, ili suncu ili mesecu ili čemu god iz vojske nebeske, što nisam zapovedio,
ter gre in služi drugim bogovom in se jim klanja, ali pa solncu, ali mesecu, ali vsej vojski nebeški, kar sem prepovedal;
Ko Jerovoamov pogine u gradu, izješće ga psi, a ko pogine u polju, izješće ga ptice nebeske; jer Gospod reče.
Njega, ki od Jeroboamovih umre v mestu, bodo žrli psi, kdor pa umre na polju, njega bodo žrle ptice nebeške, kajti GOSPOD je govoril to.
Ko Vasin pogine u gradu, izješće ga psi, a ko pogine u polju, izješće ga ptice nebeske.
Njega, ki umre od Baasovih v mestu, bodo žrli psi, in kdor njegovih umre na polju, ga bodo žrle ptice nebeške.
Ko Ahavov pogine u gradu izješće ga psi, a ko pogine u polju izješće ga ptice nebeske.
Kdor umre od Ahabovih v mestu, ga bodo žrli psi, in njega, ki umre na polju, bodo žrle ptice nebeške.
A ne izbroja David onih koji imahu manje od dvadeset godina, jer Gospod beše rekao da će umnožiti sinove Izrailjeve kao zvezde nebeske.
David pa ni poizvedoval števila tistih, ki jim je bilo manj nego dvajset let, zakaj GOSPOD je bil rekel, da razmnoži Izraela enako zvezdam nebeškim.
I umnožio si sinove njihove kao zvezde nebeske, i uveo si ih u zemlju za koju si rekao ocima njihovim da će ući u nju i naslediti je.
In njih otroke si pomnožil kakor zvezde na nebu in si jih pripeljal v deželo, za katero si bil govoril njih očetom, da pridejo vanjo in jo posedejo;
Zapitaj stoku, naučiće te; ili ptice nebeske, kazaće ti.
Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo,
Ko će izbrojati oblake mudrošću, i mehove nebeske ko će izliti,
Kdo šteje najvišje oblake z modrostjo in kdo izliva nebeške mehove,
Produžiću seme njegovo doveka, i presto njegov kao dane nebeske.
In postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes.
Na njima ptice nebeske žive; kroz grane razleže se glas njihov.
Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.
Jer zvezde nebeske i prilike nebeske neće pustiti svetlost svoju, sunce će pomrčati o radjanju svom, i mesec neće pustiti svetlost svoju.
Kajti zvezde nebes in njih ozvezdja ne bodo dajala luči svoje; mračno bode solnce ob vzhodu svojem, in mesec ne bo svetil z lučjo svojo.
Pogledah, a gle, nema čoveka, i sve ptice nebeske odletele.
Gledam, in glej, ni človeka, tudi vse ptice nebeške so odletele.
Za ovim gorama udariću u plač i u ridanje, i za torovima u pustinji u naricanje; jer izgoreše da niko ne prolazi niti se čuje glas od stada, i ptice nebeske i stoka pobegoše i otidoše.
Zavoljo teh gorá napravim jok in žalovanje in zavoljo pašnikov v puščavi tožbo; kajti požgani so tako, da nihče ne hodi mimo in ni slišati glasu živine: ptice nebeške in goveda so zbežala, odšla.
I pustiću na njih četvoro, govori Gospod: Mač, da ih ubija, i pse, da ih razvlače, i ptice nebeske i zveri zemaljske, da ih jedu i istrebe.
Postavim namreč nadnje štiri reči, govori GOSPOD: meč, da pobija, in pse, da trgajo, in ptice nebeške in zveri zemeljske, da požirajo in pokončavajo.
Na granama njegovim vijahu gnezda sve ptice nebeske, i pod granama njegovim sve zveri poljske ležahu se, i u hladu njegovom sedjahu svi veliki narodi.
Vsi ptiči nebeški so gnezdili v njegovih vejah in vse zverine poljske so rodile pod njegovimi mladikami, in v senci njegovi so prebivali vsi veliki narodi.
Na izvaljenom panju njegovom stanuju sve ptice nebeske, i na granama su njegovim sve zveri poljske,
na podrti trup njegov so sedli vsi ptiči nebeški in po vejah njegovih čepé vse zverine zemlje:
I ostaviću te na zemlji, i baciću te u polje, i pustiću sve ptice nebeske da sedaju na te, i nasitiću tobom zveri sa sve zemlje.
In potegnem te na suho, vržem te na površje polja, in vse ptice nebeške posadim nate in zverine vse zemlje se bodo sitile od tebe.
Lišće mu beše lepo i rod obilat, i na njemu beše hrane svemu, zverje poljsko odmaraše se u hladu njegovom, i na granama njegovim stanovahu ptice nebeske, i od njega se hranjaše svako telo.
Listje njegovo je bilo lepo in sad njegov obilen in živeža je bilo na njem dosti za vse; poljske zveri so imele senco pod njim in ptice nebeške so gnezdile na njegovih vejah in ž njim se je živilo sleherno meso.
Kome lišće beše lepo i rod obilan, i na kome beše hrane svemu, pod kojim stanovaše zverje poljsko i na granama mu sedjahu ptice nebeske,
in listje njegovo je bilo lepo in sad njegov obilen in živeža na njem dosti za vse, pod katerim so bivale poljske zveri in na njegovih vejah so gnezdile ptice nebeške:
I naraste dori do vojske nebeske, i obori na zemlju neke od vojske i od zvezda, i pogazi ih.
In povzdigne se proti vojski nebeški in vrže nekaj vojske in zvezd nebeških doli na zemljo ter jih pogazi.
Zato će tužiti zemlja, i šta god živi na njoj prenemoći će, i zveri poljske i ptice nebeske; i ribe će morske pomreti.
Zato žaluje dežela in medli vse, kar prebiva v njej, i zverine na polju i ptice pod nebom, in tudi ribe v morju ginejo.
Kad otidu, razapeću na njih mrežu svoju, kao ptice nebeske svući ću ih, karaću ih kako je kazivano u zboru njihovom.
Kadar pojdejo, razgrnem čeznje mrežo svojo, kakor ptice nebeške jih potegnem doli; kaznoval jih bom tako, kakor se je oznanjalo njih občini.
Uzeću ljude i stoku, uzeću ptice nebeske i ribe morske i sablazni s bezbožnicima, i istrebiću ljude sa zemlje, govori Gospod.
Pokončam ljudi in živino, pokončam ptice nebeške in ribe morske in pohujševanje z brezbožniki vred; in iztrebim ljudi s površja zemlje, govori GOSPOD.
Donesite sve desetke u spreme da bude hrane u mojoj kući, i okušajte me u tom, veli Gospod nad vojskama, hoću li vam otvoriti ustave nebeske i izliti blagoslov na vas da vam bude dosta.
Prinesite vso desetino v žitnice, da bode živeža v hiši moji; in izkusite me vendar v tem, pravi GOSPOD nad vojskami, če vam ne odprem zatvornic na nebu ter vam izlijem blagoslov do preobilice.
Pogledajte na ptice nebeske kako ne seju, niti žnju, ni sabiraju u žitnice; pa Otac vaš nebeski hrani ih.
Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi.
Reče njemu Isus: Lisice imaju jame i ptice nebeske gnezda; a Sin čovečiji nema gde glave zakloniti.
In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.
Koje je istina najmanje od sviju semena, ali kad uzraste, veće je od svega povrća, i bude drvo da ptice nebeske dolaze, i sedaju na njegovim granama.
To je res najdrobnejše izmed vseh semen: kadar pa zraste, je večje od zelišč in postane drevo, da prileté ptice nebeške in si delajo gnezda po vejah njegovih.
I odmah će po nevolji dana tih sunce pomrčati, i mesec svoju svetlost izgubiti, i zvezde s neba spasti, i sile nebeske pokrenuti se.
Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale.
A kad se poseje, uzraste i bude veće od sveg povrća, i pusti grane velike da mogu u njegovom hladu ptice nebeske živeti.
a ko je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč, in poganja velike veje, da morejo ptice nebeške gnezditi pod senco njegovo.
I zvezde će spadati s neba i sile nebeske pokrenuti se.
in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale.
Izidje sejač da seje seme svoje; i kad sejaše, jedno pade kraj puta, i pogazi se, i ptice nebeske pozobaše ga,
Sejalec je šel sejat seme svoje. In ko seje, pade nekatero poleg ceste, in ga pogazijo, in ptice nebeške ga pozobljejo.
I reče mu Isus: Lisice imaju jame i ptice nebeske gnezda: a Sin čovečiji nema gde zakloniti glave.
In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice nebeške gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.
Ono je kao zrno gorušičino, koje uzevši čovek baci u vrt svoj, i uzraste i posta drvo veliko, i ptice nebeske useliše se u grane njegove.
Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vrže na vrt svoj, in ono zraste in postane drevo, in ptice nebeške se nastanijo po vejah njegovih.
Ljudi će umirati od straha i od čekanja onog što ide na zemlju; jer će se i sile nebeske pokrenuti.
ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale.
U kome behu sva četvoronožna na zemlji, i zverinje i bubine i ptice nebeske.
v njej so bili raznovrstni četveronožci in zveri in golazen zemlje in ptice nebeške.
Pogledavši u nj opazih i videh četvoronožna zemaljska, i zverinje i bubine i ptice nebeske.
In ko pogledam vanjo, opazim in ugledam četveronožce in zver in golazen zemlje in ptice nebeške.
Zato se i rodiše od jednog, još gotovo mrtvog, kao zvezde nebeske mnoštvom, i kao nebrojeni pesak pokraj mora.
Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.
I zvezde nebeske padoše na zemlju kao što smokva odbacuje pupke svoje kad je veliki vetar zaljulja.
in zvezde nebeške so padale na zemljo, kakor trebi smokva nezrelo sadje svoje, ko jo trese velik veter.
I sedmi andjeo izli čašu svoju po nebu, i izidje glas veliki iz crkve nebeske od prestola govoreći: Svrši se.
In sedmi izlije čašo svojo v zrak; in prišel je glas velik iz svetišča, od prestola, rekoč: Zgodilo se je!
I vojske nebeske idjahu za Njim na konjima belim, obučene u svilu belu i čistu.
In vojske, ki so v nebesih, so šle za njim na belih konjih, oblečene v tenčico belo in čisto.
2.9116477966309s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?