Saj če bi vrata pustila odprta, bi lahko slišala, če bi kdo prišel, ali če bi otroci vpili.
Pretpostavimo, ako ostavimo vrata otvorena... Èuæemo ako neko dolazi ili ako neko od dece plaèe.
Se pravi mulci ne bodo vpili: "Tvoj foter je seksualno perverzni psihopat?"
Znaèi klinci neæe vikati: "Tvoj æale je seksualno perverzni psihopata?"
Rekli ste, da so bili moški med vrati zelo bučni, da so vpili in ploskali.
Spomenuli ste da su vam blokirali pogled. Spomenuli ste razularenu gomilu koja plješæe i urla.
Vsi so vpili, ploskali in se smejali.
Cijelo sam vrijeme slušala viku, pljeskanje i smijeh.
Ljudje so vpili in streljali na vse.
Ljudi su vikali na sve, pucali na sve.
Ko ga vodijo iz kina se zbirajo ljudje, da bi vpili na njega.
Dok su ga izvodili iz kina,...okuplja se svjetina kako bi na njega vikala.
Dobro, da je mama počivala, ker so bile ulice polne ljudi, ki so si ogledovali spomenike, ter vpili in se prerivali.
Dobro da se mama odmarala jer ulice su bile prepune ljudi koji su gledali kipove i spomenike. Neki su bili jako glasni i gurali su se.
Vsi smo mu vpili, tako da si je zapomnil pot domov.
Svi moraju vikati kako bi zapamtio svoj put kuci.
Vpili so, naj ležemo, in to sem storil.
Viknuli su nam da legnemo na pod, pa... jesam.
Možje so vpili 'Za Boga, za Aleksandra, ' ko so umirali.
Vojnici su uzvikivali: Za Boga, za Aleksandra, dok su umirali.
Ogenj jih je očistil grehov. Vpili so.
Ватра их је очистила од греха.
Postala solzna so ji mornarji vpili, dajmo Trevor, daj ji poljub!
Silija Džonson... htela da zaplaèe, mornari bi vikali, "Hajde, Trevore, poljubi je!"
Ljudje niso vpili na ulicah o svojih pravicah.
Nisu svi na ulici vikali o svojim pravima.
Na en kozarec so vpili, drugemu pa so šepetali sladke besede.
Vièe na jednu èašu, a drugoj govori nežno.
Temu pravijo, da zmrzneš. Slišal sem, kako so vsi vpili.
To se zove "smrzavanje" i èujem kako svi vièu.
Z ognjico je žgal žive ljudi in se smejal, ko so vpili.
Divljom vatrom je palio žive ljude i smejao se dok su vrištali.
In prišli so nadzorniki sinov Izraelovih k Faraonu in so vpili in rekli: Zakaj tako ravnaš s hlapci svojimi?
I otidoše upravitelji sinova Izrailjevih, i povikaše k Faraonu govoreći: Zašto činiš tako slugama svojim?
In ko smo vpili h GOSPODU, je uslišal naš glas ter poslal angela in nas peljal iz Egipta. In glej smo v mestu Kadesu ob skrajni meji tvoji.
I vikasmo ka Gospodu, i Gospod ču glas naš, i posla andjela, koji nas izvede iz Misira; i evo smo u Kadisu, gradu na tvojoj medji.
In ko so Izraelovi sinovi vpili h GOSPODU, jim je obudil rešitelja, ki jih je rešil, Otniela, sina Kenaza, Kalebovega mlajšega brata.
Potom vapiše sinovi Izrailjevi ka Gospodu, i podiže Gospod izbavitelja sinovima Izrailjevim da ih izbavi, Gotonila sina Kenezovog, mladjeg brata Halevovog,
Ali ko so vpili sinovi Izraelovi h GOSPODU, jim je obudil GOSPOD rešitelja, Ehuda, Gerajevega sina, Benjaminca, čigar desna roka je bila hroma.
Potom vapiše sinovi Izrailjevi ka Gospodu; i Gospod im podiže izbavitelja Aoda sina Gire sina Venijaminovog, čoveka koji beše levak.
In sinovi Izraelovi so vpili h GOSPODU; kajti on je imel devetsto železnih voz in hudo jih je stiskal dvajset let.
I sinovi Izrailjevi vapiše ka Gospodu; jer on imaše devet stotina gvozdenih kola, i veoma pritešnjavaše sinove Izrailjeve dvadeset godina.
In Izrael je silno obubožal zaradi Madiancev; in vpili so sinovi Izraelovi h GOSPODU.
Tada osiromaši Izrailj veoma od Madijana, i povikaše ka Gospodu sinovi Izrailjevi.
In ko so vpili sinovi Izraelovi h GOSPODU zavoljo Madiana,
A kad povikaše sinovi Izrailjevi ka Gospodu od Madijana,
In sinovi Izraelovi so vpili h GOSPODU, govoreč: Grešili smo zoper tebe, kajti zapustili smo Boga svojega in služili Baalom.
Tada vapiše sinovi Izrailjevi ka Gospodu govoreći: Sagrešismo Ti što ostavismo Boga svog i služismo Valima.
Tudi Sidonjani in Amalekovci in Maonci so vas stiskali, in ko ste vpili do mene, sem vas rešil njih roke.
I od Sidonjana i od Amalika i od Amonaca, koji vas mučiše, nisam li vas izbavljao kad vapijaste k meni?
In tisti čas boste vpili zaradi kralja svojega, ki ste si ga izvolili, a GOSPOD vas tisti čas ne bo uslišal.
Pa ćete onda vikati, radi cara svog, kog izabraste sebi; ali vas Gospod neće onda uslišiti.
Ko je Jakob prišel v Egipt, so vaši očetje vpili h GOSPODU, in GOSPOD je poslal Mojzesa in Arona; ta sta odvedla očete vaše iz Egipta, in dal jim je prebivališče v tem kraju.
Pošto dodje Jakov u Misir, vikaše oci vaši ka Gospodu, i Gospod posla Mojsija i Arona, koji izvedoše oce vaše iz Misira i naseliše ih na ovom mestu.
Oni pa so vpili h GOSPODU in dejali: Grešili smo, ker smo zapustili GOSPODA in smo služili Baalom in Astarotam; sedaj pa nas otmi iz sovražnikov naših roke, in bomo ti služili.
Ali vikaše ka Gospodu i rekoše: Sagrešismo što ostavismo Gospoda i služismo Valima i Astarotama; ali sada izbavi nas iz ruku neprijatelja naših, pa ćemo ti služiti.
Ako pride nad nas nesreča, meč, sodba, ali kuga, ali lakota, postavimo se pred to hišo in pred teboj (kajti v tej hiši je ime tvoje) in bomo vpili k tebi v stiski svoji, in ti boš slišal in pomagal.
Kad nas zadesi kako zlo, mač osvetni ili pomor ili glad, staćemo pred ovim domom i pred Tobom, jer je ime Tvoje u ovom domu, i vapićemo Tebi u nevolji svojoj, usliši i izbavi.
In glasno so vpili po judovsko proti ljudstvu iz Jeruzalema, ki je bilo na obzidju, da ga spravijo v strah in obup, da bi tako dobili mesto.
I vikahu glasno judejski narodu jerusalimskom koji beše na zidu da ih uplaše i smetu da bi uzeli grad.
Nato stopijo na stopnice levitov Jesua, Bani, Kadmiel, Sebanija, Buni, Serebija, Bani in Kenani, in so vpili z velikim glasom h GOSPODU, svojemu Bogu.
A Isus i Vanije, Kadmilo, Sevanija, Vunije, Serevija, Vanije i Hananije popevši se na mesto podignuto za Levite vapijahu glasom velikim ka Gospodu Bogu svom.
Zato si jih dal v roke njih zatiralcem, ki so jih tlačili; ali ko so ob času nadloge vpili k tebi, ti si jih uslišal iz nebes in po svojem mnogoterem usmiljenju si jim dal rešitelje, ki so jih oteli iz roke njih zatiralcev.
Zato si ih davao u ruke neprijateljima njihovim koji ih mučaše. A kad u nevolji svojoj vikaše k Tebi Ti si ih uslišio s neba i po velikoj milosti svojoj davao si im izbavitelje, koji ih izbavljahu iz ruku neprijatelja njihovih.
Vpili so, a ni ga bilo, ki bi jih rešil, h GOSPODU so vpili, a ni jim odgovoril.
Oni viču, ali nemaju pomagača, ka Gospodu, ali ih On ne sluša.
K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni.
Tebe prizivaše, i spasavaše se; u Tebe se uzdaše, i ne ostaše u sramoti.
Kajti pride dan, ko bodo vpili čuvaji na Efraimskem gorovju: Vstanite in idimo gori na Sion h GOSPODU, Bogu svojemu!
Jer će doći dan kad će vikati čuvari na gori Jefremovoj: Ustanite, da idemo na Sion, ka Gospodu Bogu svom.
V Hesbonu so vpili in tja do Eleala, tja do Jahaza se je razlegal njih glas, od Zoarja do Horonaima, do Eglat-šelišije; kajti tudi vode nimrimske se izpremene v pustinjo.
Od vike esevonske, koja dopre do Eleale, podigoše viku do Jase, od Sigora do Oronajima, kao junica od tri godine, jer će i voda nimrimskih nestati.
Zato glej, pridejo dnevi, ko bom strahoval izrezane podobe njegove, in po vsej deželi njegovi bodo vpili prebodeni.
Zato, gle, idu dani, govori Gospod, kad ću pohoditi rezane likove njegove, i po svoj zemlji njegovoj ječaće ranjenici.
„Umeknite se, nečisti!“ so vpili proti njim, „umeknite se, umeknite, ne doteknite se!“ Ko so bežali, so tudi tavali, in med narodi se je govorilo: Ne smejo več pri nas prebivati!
Odstupite, nečisti, viču im, odstupite, odstupite, ne dodevajte se ničega. I odlaze i skitaju se; i medju narodima se govori: Neće se više staniti.
Zato bom tudi jaz ravnal v togoti: oko moje ne bo prizanašalo in ne usmilim se; in čeprav mi bodo z velikim glasom vpili na ušesa, jih vendar ne uslišim.
Zato ću i ja učiniti u gnevu, neće žaliti oko moje, niti ću se smilovati, i kad stanu vikati glasno u moje uši, neću ih uslišiti.
in bodo glasno nad teboj vpili, bridko žalovali, in sipali si bodo prah na glave ter se valjali po pepelu.
I povikaće za tobom glasno i zaridati gorko, i posuće prahom glave svoje i po pepelu će se valjati.
Vpili bodo k meni: Bog moj, mi, ki smo Izrael, te poznamo!
Izrailj će vikati ka meni; Bože moj; poznajemo Te.
Vpili so pa eni to, drugi drugo; kajti bil je zbor poln zmešnjave, in največ jih je bilo, ki niso vedeli, zakaj so se sešli.
Jedni pak vikahu jedno a drugi drugo; jer beše sabor smućen, i najviše ih ne znahu zašto su se skupili.
Ko so pa vpili in raz sebe metali oblačila in prah lučali kvišku,
A kad oni vikahu i zbacivahu haljine i bacahu prah u nebo,
in vpili, videč dim požara njenega, in govorili: Katero je enako temu mestu vélikemu?
I vikahu, videvši dim gorenja njenog, i govorahu: Ko je bio kao ovaj grad veliki?
In vrgli so si prahu na glave in so vpili, jokajoč in žalujoč in govoreč: Gorje, gorje, mesto véliko, v katerem so obogateli vsi, ki imajo ladje na morju, vsled potratnosti njegove! kajti v eni uri je opustošeno.
I baciše prah na glave svoje, i povikaše plačući i ridajući, govoreći: Jaoh! Jaoh! Grade veliki, u kome se obogatiše svi koji imaju ladje na moru od bogatstva njegovog, jer u jedan čas opuste!
1.040766954422s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?
Pucali su i vikali šta æe da urade sledeæi put. 