I metnu sluga ruku svoju pod stegno Avramu gospodaru svom, i zakle mu se za ovo.
Hlapec torej položi roko svojo pod ledje Abrahama, gospodarja svojega, in mu priseže za to reč.
A mene zakle gospodar moj govoreći: Nemoj dovesti sinu mom žene izmedju kćeri ovih Hananeja, medju kojima živim;
S prisego pa me je zavezal gospod moj, govoreč: Ne vzemi sinu mojemu žene izmed hčer Kanaancev, v katerih deželi jaz bivam.
A Jakov se zakle strahom oca svog Isaka.
In Jakob priseže pri Strahu očeta svojega Izaka.
I zakle Josif sinove Izrailjeve i reče: Zaista će vas pohoditi Bog; a vi onda odnesite kosti moje odavde.
In Jožef zapriseže sinove Izraelove, rekoč: Gotovo vas obišče Bog, odnesite potem kosti moje odtod.Nato umre Jožef, star sto in deset let; in ko so ga pomazilili z dišavami, je bil položen v rakev v Egiptu.
I razgnevi se onda Gospod, i zakle se govoreći:
In srd GOSPODOV se je razvnel tisti dan, in prisegel je, rekoč:
I ču Gospod glas reči vaših, i razgnevi se i zakle se govoreći:
Ko pa je GOSPOD slišal glas vaših besed, se je razsrdil in prisegel, rekoč:
Ali se Gospod razgnevi na me za vaše reči, i zakle se da neću preći preko Jordana ni ući u dobru zemlju, koju ti Gospod Bog tvoj daje u nasledstvo.
In GOSPOD se je razsrdil nad mano zaradi vas, tako da je prisegel, da ne smem iti čez Jordan ter priti v tisto dobro deželo, ki ti jo daje v dediščino GOSPOD, Bog tvoj;
I da bi vam se produžili dani u zemlji, za koju se zakle ocima vašim da će je dati njima i semenu njihovom, zemlju, u kojoj teče mleko i med.
in da podaljšate dni svoje v deželi, za katero je prisegel GOSPOD vašim očetom, da jim jo da in njih zarodu, deželo, kjer teče mleko in med.
I zakle se Mojsije onaj dan govoreći: Zaista zemlja po kojoj si hodio nogama svojim, dopašće tebi u nasledstvo i sinovima tvojim doveka; jer si se sasvim držao Gospoda Boga mog.
In Mojzes je prisegel tisti dan, rekoč: Gotovo bode dežela, po kateri je stopala tvoja noga, tebi in tvojim otrokom dediščina vekomaj, ker si zvesto hodil za GOSPODOM, Bogom mojim.
Tako dade Gospod Izrailju svu zemlju, za koju se zakle ocima njihovim da će im je dati, i naslediše je i naseliše se u njoj.
Tako je dal GOSPOD Izraelu vso deželo, ki jo je s prisego obljubil dati njih očetom, in so jo posedli in v njej prebivali.
I Izrailjci se vrlo umoriše onaj dan; a Saul zakle narod govoreći: Da je proklet koji jede šta do večera, da se osvetim neprijateljima svojim. I ne okusi narod ništa.
A možje Izraelovi so se preveč upehali tisti dan. Savel pa je zarotil vse ljudstvo, rekoč: Proklet bodi mož, ki bi kaj jedel do večera, da se maščujem nad sovražniki svojimi. Nihče torej iz ljudstva ni okusil kruha.
Ali Jonatan ne ču kad otac njegov zakle narod, te pruži štap koji mu beše u ruci, i zamoči kraj u saće, i primače ruku svoju k ustima svojim, i zasvetliše mu se oči.
Jonatan pa ni bil slišal, ko je oče njegov zarotil ljudstvo; zato iztegne palico, ki jo je imel v roki, in njen konec pomoči v satovje medu in ga z roko poda k ustom svojim; in oči se mu razsvetijo.
I posluša Saul Jonatana, i zakle se Saul: Tako živ bio Gospod, neće poginuti.
In Savel je poslušal glas Jonatanov in prisegel: Kakor res GOSPOD živi, ne sme biti umorjen!
I još zakle Jonatan Davida ljubavlju svojom k njemu, jer ga ljubljaše kao svoju dušu
In Jonatan je velel Davidu še enkrat priseči pri ljubezni, ki jo je imel do njega; zakaj ljubil ga je kakor svojo dušo.
(24:23) I zakle se David Saulu; i Saul otide kući svojoj, a David i ljudi njegovi otidoše na tvrdo mesto.
Tedaj odide Savel domov, David in možje njegovi pa se spravijo gori v trdnjavo.
A Saul joj se zakle Gospodom govoreći: Tako živ bio Gospod! Neće ti biti ništa za to.
In Savel ji priseže pri GOSPODU, rekoč: Kakor res GOSPOD živi, za to te ne zadene nobena kazen!
I dodje sav narod nudeći Davida da jede šta, dok još beše dan; ali se David zakle i reče: Bog neka mi učini tako, i tako neka doda, ako okusim hleba ili šta drugo dok ne zadje sunce.
In vse ljudstvo pride, da nagne Davida, da bi jedel kruh, dokler je še dan; a David priseže, rekoč: Bog mi stóri to in prideni še to, ako okusim kruh ali kaj drugega, dokler ne zajde solnce!
I reče car Simeju: Nećeš poginuti. I zakle mu se car.
In Simeju reče kralj: Ne umreš. In kralj mu je prisegel.
Tada se zakle car govoreći: Tako da je živ Gospod, koji je izbavio dušu moju od svake nevolje,
In kralj priseže in veli: Kakor res živi GOSPOD, ki je rešil dušo mojo iz vseh nadlog:
I zakle se car Solomun Gospodom govoreći: Tako da mi učini Bog i tako da doda, sebi na smrt kaza to Adonija danas.
Nato priseže kralj Salomon pri GOSPODU, rekoč: To naj mi stori GOSPOD in to naj pridene, če ni govoril Adonija te besede zoper življenje svoje!
Tako da je živ Gospod Bog tvoj, nema naroda ni carstva kuda nije slao gospodar moj da te traže; i rekoše: Nema ga. A on zakle carstva i narode da te ne mogu da nadju.
Kakor resnično živi GOSPOD, Bog tvoj, ni ga naroda ali kraljestva, kamor ni poslal moj GOSPOD te iskat; in ko so rekli: Ni ga tukaj, je zahteval prisego od tistega kraljestva in naroda, da te niso našli.
A sedme godine posla Jodaj i dozva stotinike i vojvode i vojnike, i uvede ih k sebi u dom Gospodnji, i uhvati veru s njima, i zakle ih u domu Gospodnjem, i pokaza im sina carevog.
A v sedmem letu pošlje Jojada in pokliče poveljnike nad sto Karejcev in stražarjev, ter jih pelje k sebi v hišo GOSPODOVO; in sklene zavezo ž njimi in vzame od njih prisego v hiši GOSPODOVI ter jim pokaže sina kraljevega.
I Godolija se zakle njima i ljudima njihovim i reče: Ne bojte se službe Haldejima; sedite u zemlji i služite caru vavilonskom, i biće vam dobro.
In Gedalija priseže njim in njih možem ter jim reče: Ne bojte se hlapcev Kaldejcev; ostanite v deželi in služite kralju babilonskemu, tako vam bode dobro.
Tada usta Jezdra, i zakle glavare svešteničke i Levite i svega Izrailja da učine tako.
Nato vstane Ezra in zapriseže poglavarje duhovnikov, levitov in vsega Izraela, da bodo storili po tej besedi.
Zakle se Gospod Davidu u istini, od koje neće odstupiti; od poroda tvog posadiću na prestolu tvom.
Prisegel je GOSPOD Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj.
Zakle se Gospod nad vojskama govoreći: Doista, biće kako sam smislio, i kako sam naumio izvršiće se.
Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane:
Zakle se Gospod desnicom svojom i krepkom mišicom svojom: neću više dati žito tvoje neprijateljima tvojim da jedu, niti će tudjini piti vino tvoje, oko koga si se trudio;
Prisegel je GOSPOD pri desnici svoji in pri rami moči svoje: Ne dam več žita tvojega za jed sovražnikom tvojim in inozemci ne bodo pili vina tvojega, za katero si se trudil!
I dao si im ovu zemlju, za koju se zakle ocima njihovim da ćeš im je dati, zemlju gde teče mleko i med.
in dal si jim to deželo, ki si bil zanjo prisegel njih očetom, da jim jo daš, deželo, ki se cedi mleka in medu.
Tada se car Sedekija zakle Jeremiji nasamo govoreći: Tako da je živ Gospod, koji nam je stvorio ovu dušu, neću te pogubiti niti ću te dati u ruke ljudima koji traže dušu tvoju.
Tedaj priseže kralj Zedekija skrivaj Jeremiju, rekoč: Kakor res živi GOSPOD, ki nam je ustvaril to dušo, ne usmrtim te in te ne dam v roko tistih mož, ki ti strežejo po življenju.
I zakle se Godolija sin Ahikama sina Safanovog njima i ljudima njihovim govoreći: Ne bojte se službe Haldejcima; ostanite u zemlji, i služite caru vavilonskom, i dobro će vam biti.
In Gedalija, sin Ahikama, sinú Safanovega, priseže njim in njih možem in reče: Ne bojte se služiti Kaldejcem; ostanite v deželi in služite kralju babilonskemu, in vam bode dobro.
Gospod nad vojskama zakle se sobom: Napuniću te ljudima kao skakavcima, i oni će ti pevati pesmu.
GOSPOD nad vojskami je prisegel sam pri sebi: Čeprav sem te napolnil z ljudmi kakor s kobilicami, vendar zaženo zmagoslavno vpitje nad teboj!
I uze jednog od carskog semena, i učini s njom veru, i zakle ga, i uze silne u zemlji,
In vzel je enega od kraljevega semena in ž njim sklenil zavezo in ga zaprisegel; mogočnike v deželi pa je vzel s seboj,
I čuh čoveka obučenog u platno, koji stajaše nad vodom u reci, i podiže desnicu svoju i levicu svoju k nebu, i zakle se Onim koji živi uvek da će se sve ovo ispuniti po vremenu, po vremenima i po po vremena, i kad se svrši rasap sile svetog naroda.
In slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke, ko je povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri njem, ki živi vekomaj: Čas, dva časa in pol časa; in ko dokončajo drobljenje moči svetega ljudstva, se vse te reči dopolnijo.
Zakle se Gospod Gospod svetošću svojom da će vam evo doći dani, te će vas izvlačiti kukama, i ostatak vaš udicama ribarskim.
Prisegel je Gospod Jehova pri svetosti svoji: Glejte, pridejo dnevi nad vas, da vas bodo vlekli stran s trnki in ostanek vaš z vodicami.
Zakle se Gospod Gospod sobom, govori Gospod Bog nad vojskama; ja se gadim na ponos Jakovljev i mrzim na dvorove njegove; zato ću predati grad i sve što je u njemu.
Gospod, Jehova, je prisegel pri samem sebi, govori GOSPOD, Bog nad vojskami: Jaz studim ponos Jakobov in sovražim palače njegove, zato izročim sovražniku mesto in vse, kar je v njem.
Zakle se Gospod slavom Jakovljevom: Neću nikada zaboraviti nijedno delo njihovo.
GOSPOD je prisegel pri ponosu Jakobovem: Gotovo nikdar ne pozabim vseh njih del!
I zakle joj se: Šta god zaišteš u mene daću ti, da bi bilo i do pola carstva mog.
In ji priseže: Karkoli me poprosiš, ti dam, do polovice kraljestva svojega.
I kad se približi vreme obećanja za koje se Bog zakle Avraamu, narod se narodi i umnoži u Misiru,
Ko se je pa bližal čas obljube, ki jo je prisegel Bog Abrahamu, je raslo ljudstvo in se množilo v Egiptu,
A kojima se zakle da neće ući u pokoj Njegov, nego onima koji ne hteše da veruju?
Katerim pa je prisegel, da ne pridejo v pokoj njegov, če ne njim, ki so bili nepokorni?In vidimo, da niso mogli priti vanj zaradi nevere.
Jer kad Bog Avramu obeća, ne imajući ničim većim da se zakune, zakle se sobom,
Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni imel pri kom večjem priseči,
Jer oni bez zakletve postaše sveštenici; a Ovaj sa zakletvom kroz Onog koji Mu govori: Zakle se Gospod i neće se raskajati: Ti si sveštenik vavek po redu Melhisedekovom.
(oni namreč so postali duhovniki brez prisege, ta pa s prisego po njem, ki je rekel: „Prisegel je Gospod in ne bo se kesal: Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“),
I zakle se Onim koji živi va vek veka, koji sazda nebo i šta je na njemu, i zemlju i šta je na njoj, i more i šta je u njemu, da vremena već neće biti;
in priseže pri njem, ki živi na vekov veke, ki je ustvaril nebo in kar je na njem, in zemljo in kar je na njej, in morje in kar je v njem: Podaljšanja časa ne bo več,
1.1121430397034s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?