Prvo nisam poverovao... da ta žena koja je delovala plodno kao... dolina Tenesija... ne moža da radja.
Sprva sploh nisem verjel, da ta ženska, ki je zgledala plodna kot dolina Tennesseeja, ni mogla roditi otroka.
Odgovor je: Radja se iz kosmièkih oblaka i prašine.
Odgovor je, ustvarjen je iz oblaka vesoljskega praha in plinov.
Opet reče Bog: Neka pusti zemlja iz sebe travu, bilje, što nosi seme, i drvo rodno, koje radja rod po svojim vrstama, u kome će biti seme njegovo na zemlji.
Še reče Bog: Zemlja poženi travo, zelenjavo, ki rodi seme, rodovitno drevje, ki daje sadje po svojem plemenu, katerega seme bodi v njem na zemlji!
I pusti zemlja iz sebe travu, bilje, što nosi seme po svojim vrstama, i drvo, koje radja rod, u kome je seme njegovo po njegovim vrstama.
In pognala je zemlja travo, zelenjavo, ki rodeva seme po svojem plemenu, in drevje, ki daje sadje, katerega seme je v njem, po njegovem plemenu.
A Rahilja videvši gde ne radja dece Jakovu, pozavide sestri svojoj; i reče Jakovu: Daj mi dece, ili ću umreti.
Ko je pa videla Rahela, da ona ne rodi Jakobu, je zavidala sestri svoji, in reče Jakobu: Daj mi otrók, če ne, umrem.
Nego se čovek radja na nevolju, kao što iskre iz ugljevlja uzleću u vis.
ampak človek se rodi za nadlogo, kakor iskre letajo kvišku.
Čovek bezuman postaje razuman, premda se čovek radja kao divlje magare.
A puhloglavec dobi šele razum, kadar se divjega osla žrebe prerodi v človeka.
Združuje s njim nerotkinju koja ne radja, i udovici ne čini dobra.
tistega, ki je plenil nerodovitno, ki ni rodila, in vdovi ničesar ni storil dobrega.
Mesto pšenice neka mi radja trnje, i mesto ječma kukolj. Svršiše se reči Jovove.
tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.
Brazde njene napajaš, ravniš grude njene, kišnim kapljama razmekšavaš je, blagosiljaš je da radja.
napojil njene brazde in ji razmočil njene grude; z deževjem si jo zrahljal, kal njeno blagoslovil.
Ima vreme kad se radja, i vreme kad se umire; vreme kad se sadi, i vreme kad se čupa posadjeno;
Je čas rojenja in je čas smrti; je čas, da se sadi, in čas, da se vsajeno izruje;
Tada pevajte o vinogradu koji radja crveno vino:
Tisti dan prepevajte o prekrasnem vinogradu:
Pristupite, narodi, da čujete; pazite, narodi; neka čuje zemlja i šta je u njoj, vasiljena i šta se god radja u njoj.
Pristopite, narodi, da poslušate, in ljudstva, čujte! Sliši naj zemlja in kar jo napolnjuje, naseljeni svet in vse, kar se rodeva na njem!
Ovako govori Bog Gospod, koji je stvorio nebesa i razapeo ih, koji je rasprostro zemlju i šta ona radja, koji daje disanje narodu što je na njoj i duh onima što hode po njoj:
Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej, in duhá njim, ki hodijo po njej:
Jer kako pada dažd ili sneg s neba i ne vraća se onamo, nego natapa zemlju i učini da radja i da se zeleni, da daje seme da se seje i hleb da se jede,
Kajti kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste, da daje seme sejalcu in lačnemu kruh:
Pitajte i vidite, eda li muško radja?
Le vprašajte in vidite, ali rodi moški?
Posadjen beše u dobroj zemlji kod mnoge vode, da pusti grane i radja rod i bude krasna loza.
Na dobri njivi, pri obilnih vodah je bila zasajena, da bi poganjala mladike in rodila sad, da postane slavna vinska trta.
I dozvah sušu na zemlju, i na gore, i na žito i na vino i na ulje i na sve što zemlja radja, i na ljude i na stoku i na svaki rad ručni.
In poklical sem sušo na deželo in na gore, na žito in vino in olje in na vse, kar rodi zemlja, in na ljudi in na živino in na vse delo rok.
Već i sekira kod korena drvetu stoji; svako dakle drvo koje ne radja dobar rod, seče se i u oganj baca.
Nastavljena je pa že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.
Tako svako drvo dobro rodove dobre radja, a zlo drvo rodove zle radja.
Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad.
Svako dakle drvo koje ne radja rod dobar, seku i u oganj bacaju.
Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.
A posejano na dobroj zemlji to je koji sluša reč i razume, koji dakle i rod radja, i donosi jedan po sto, a jedan po šezdeset, a jedan po trideset.
Kdor je pa posejan na dobro zemljo, ta je, ki besedo sliši in umeje; ta torej rodi sad in donaša nekateri stoteren, nekateri pa šestdeseteren, a nekateri trideseteren.
Jer već i sekira stoji drvetu kod korena; i svako drvo koje dobar rod ne radja seče se i u oganj se baca.
Nastavljena pa je že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se torej poseka in vrže na ogenj.
Jer nema drveta dobrog da radja zao rod; niti drveta zlog da radja dobar rod.
Ni ga namreč drevesa dobrega, da bi rodilo slab sad, tudi slabega drevesa ne, da bi rodilo dober sad.
Svaku lozu na meni koja ne radja roda odseći će je; i svaku koja radja rod očistiće je da više roda rodi.
Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu.
Žena kad radja trpi muku; jer dodje čas njen: ali kad rodi dete, više se ne opominje žalosti od radosti, jer se rodi čovek na svet.
Žena, kadar rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura; toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet.
Koje znači drugo: jer su ovo dva zaveta: jedan dakle od gore sinajske, koja radja za robovanje, a to je Agar.
To pa je v prispodobi govorjeno: ti dve ženi sta namreč dve zavezi, ena z gore Sinajske, ki rodi za sužnost, in ta je Agara.
Jer zemlja koja pije dažd što često na nju pada, i koja radja povrće dobro onima koji je rade, prima blagoslov od Boga;
Kajti zemlja, katera pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga.
Tada zatrudnevši slast radja greh; a greh učinjen radja smrt.
potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.
Nasred ulica njegovih i s obe strane reke drvo života, koje radja dvanaest rodova dajući svakog meseca svoj rod; i lišće od drveta beše za isceljivanje narodima.
Sredi ulic njegovih ter na to in ono stran reke je drevo življenja, ki rodi sadov dvanajst, vsak mesec dajoč sad svoj, in listje drevesno je v ozdravljenje narodov.
1.3799970149994s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?