Načini sebi kovčeg od drveta gofera, i načini pregratke u kovčegu; i zatopi ga smolom iznutra i spolja.
Naredi si ladjo iz lesa gofrovega; predele mnoge naredi v ladji, in zasmoli jo znotraj in zunaj s smolo.
Pusti dosta svetlosti u kovčeg; i krov mu svedi ozgo od lakta; i udari vrata kovčegu sa strane; i načini ga na tri boja: donji, drugi i treći.
Napravi ladji odprtino za luč, ki naj seže do komolca od vrha, in vrata ladji umesti na strani njeni, s spodnjim, drugim in tretjim nadstropjem jo naredi.
Ali ću s tobom učiniti zavet svoj: i ući ćeš u kovčeg ti i sinovi tvoji i žena tvoja i žene sinova tvojih s tobom.
S teboj pa ustanovim zavezo svojo, in pojdeš v ladjo, ti in sinovi tvoji in žena tvoja in žene sinov tvojih s teboj.
I udje Noje u kovčeg i sinovi njegovi i žena njegova i žene sinova njegovih s njim radi potopa.
In Noe vstopi in sinovi njegovi in žena njegova in žene sinov njegovih ž njim v ladjo, pred vodami potopa.
Udje k Noju u kovčeg po dvoje, muško i žensko, kao što beše Bog zapovedio Noju.
je šlo po dvoje k Noetu v ladjo, samec in samica, kakor je bil Noetu zapovedal Bog.
Taj dan udje u kovčeg Noje i Sim i Ham i Jafet, sinovi Nojevi, i žena Nojeva i tri žene sinova njegovih s njima;
Prav tisti dan je šel Noe in Sem in Ham in Jafet, sinovi Noetovi, in žena Noetova in tri žene sinov njegovih ž njimi v ladjo,
Dodje k Noju u kovčeg po dvoje od svakog tela, u kome ima živa duša,
In prišli so k Noetu v ladjo po dvoje iz vsega mesa, v katerem je bil dih življenja.
I navali voda, i usta jako po zemlji, i kovčeg stade ploviti vodom.
In vode so kipele ter silno rasle nad zemljo, in ladja je plavala po površju vodá.
Te se ustavi kovčeg sedmog meseca dana sedamnaestog na planini Araratu.
In ladja je obstala sedmi mesec, sedemnajsti dan meseca na gorovju Araratskem.
A golubica ne našavši gde bi stala nogom svojom vrati se k njemu u kovčeg, jer još beše voda po svoj zemlji; i Noje pruživši ruku uhvati je i uze k sebi u kovčeg.
Ali golob ni našel mesta stopalu noge svoje, in vrne se v ladjo k njemu, ker so bile še vode na površju zemlje. Noe pa iztegne roko svojo, ga prime in vzame k sebi v ladjo.
Potom umre Josif, a beše mu sto i deset godina; i pomazavši ga mirisima metnuše ga u kovčeg u Misiru.
Nato umre Jožef, star sto in deset let; in ko so ga pomazilili z dišavami, je bil položen v rakev v Egiptu.
Neka načine kovčeg od drveta sitima, u dužinu od dva lakta i po, a u širinu od podrug lakta, i u visinu od podrug lakta.
Narede naj torej skrinjo iz akacijevega lesa: dva in pol komolca bodi nje dolgost, poldrugi komolec nje širjava in poldrugi komolec visokost njena.
I metnućeš zaklopac ozgo na kovčeg, a u kovčeg ćeš metnuti svedočanstvo koje ću ti dati.
In deni pokrov sprave na vrh skrinje, in v skrinjo deni pričevanje, katero ti dam.
I provuče poluge kroz biočuge s obe strane kovčegu, da se može nositi kovčeg.
In vtaknil je droga v obode ob straneh skrinje, da se prenaša skrinja.
I uzevši svedočanstvo metnu ga u kovčeg, i provuče poluge na kovčegu, i metnu zaklopac ozgo na kovčeg.
In je vzel pričevanje in ga položil v skrinjo in vtaknil oboda v skrinjo in je del spravni pokrov vrhu nje.
I unese kovčeg u šator, i obesi zaves, te zakloni kovčeg sa svedočanstvom, kao što beše zapovedio Gospod Mojsiju.
In prinesel je skrinjo v prebivališče, in ko je obesil ločilno zagrinjalo, je zaslonil skrinjo pričevanja, prav kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.
I tako podjoše od gore Gospodnje, i idjahu tri dana, i kovčeg zaveta Gospodnjeg idjaše pred njima tri dana tražeći mesto gde bi počinuli.
In potovali so tri dni hoda od gore GOSPODOVE, in skrinja zaveze GOSPODOVE je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče.
U to vreme reče mi Gospod: Isteši dve poče od kamena kao što behu prve, i izidji k meni na goru, i načini kovčeg od drveta.
Tisti čas mi reče GOSPOD: Izsekaj si dve kameneni plošči, kakor sta bili prejšnji, in stopi k meni na goro, in naredi si leseno skrinjo;
I napisaću na tim pločama reči koje su bile na prvim pločama što si ih razbio, pa ćeš ih metnuti u kovčeg.
in napišem na plošči besede, ki so bile na prejšnjih, ki si ju razbil, ti pa vloži v skrinjo.
Tako načinih kovčeg od drveta sitima, i istesah dve ploče od kamena, kao što behu prve, i izidjoh na goru s dvema pločama u rukama.
Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve plošči iz kamena, kakor sta bili prejšnji, in stopil sem na goro z obema ploščama v roki svoji.
Zapovedi Mojsije Levitima, koji nošahu kovčeg zaveta Gospodnjeg, govoreći:
zapove levitom, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, rekoč:
A i usred Jordana postavi Isus dvanaest kamenova na mestu gde stajahu nogama svojim sveštenici noseći kovčeg zavetni, i onde ostaše do danas.
Jozue je tudi postavil dvanajst kamenov sredi Jordana, na mestu, kjer so stale noge duhovnikov, nesočih skrinjo zaveze, in tam so do današnjegaa dne.
Zapovedi sveštenicima koji nose kovčeg od svedočanstva neka izadju iz Jordana.
Ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo pričevanja, naj stopijo gori iz Jordana.
I narod posla u Silom da donesu odande kovčeg zaveta Gospoda nad vojskama, koji sedi na heruvimima; a behu onde kod kovčega zaveta Gospodnjeg dva sina Ilijeva, Ofnije i Fines.
In ljudstvo pošlje v Silo, in prineso odondod skrinjo zaveze GOSPODA nad vojskami, ki stoluje nad kerubi; in dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas, sta bila tam s skrinjo zaveze Božje.
I uzevši Filisteji kovčeg Božji unesoše ga u dom Dagonov, i namestiše ga do Dagona.
In Filistejci vzemo skrinjo Božjo in jo prineso v hišo Dagonovo in jo postavijo poleg Dagona.
I beše kovčeg Gospodnji u zemlji filistejskoj sedam meseci.
In skrinja GOSPODOVA je bila v kraju Filistejcev sedem mesecev.
I poslaše poslanike k stanovnicima kirijat-jarimskim govoreći: Donesoše natrag Filisteji kovčeg Gospodnji, hodite, odnesite ga k sebi.
In pošljejo sle prebivalcem v Kirjat-jearimu in sporoče: Filistejci so nazaj pripeljali skrinjo GOSPODOVO; pridite doli, vzemite jo gori k sebi!
Tada dodjoše ljudi iz Kirijat-Jarima: i uzeše kovčeg Gospodnji, i odnesoše ga u kuću Avinadavovu na brdu, a Eleazara, sina njegovog, posvetiše da čuva kovčeg Gospodnji.
In pridejo možje kirjat-jearimski in vzemo gori skrinjo GOSPODOVO in jo prineso v hišo Abinadabovo na griču, in Eleazarja, sina njegovega, posvetijo, da varuje skrinjo GOSPODOVO.
I reče Saul Ahiji: Donesi kovčeg Božji; jer kovčeg Božji beše tada kod sinova Izrailjevih.
Nato veli Savel Ahiju: Prinesi sem skrinjo GOSPODOVO! Zakaj skrinja GOSPODOVA je bila tisti čas s sinovi Izraelovimi.
A kad dodjoše do gumna Nahonovog, Uza se maši za kovčeg Božji i prihvati ga, jer volovi potegoše na stranu.
In ko so prišli h gumnu Nakonovemu, je Uza iztegnil roko po skrinji Božji in jo pridržal, zakaj volom se je izpoddrsnilo.
I uplaši se David od Gospoda u onaj dan, i reče: Kako će doći k meni kovčeg Gospodnji?
In David se zboji GOSPODA tisti dan, in reče: Kako naj pride skrinja GOSPODOVA k meni?
I kad oni koji nošahu kovčeg Gospodnji postupiše šest koraka, prinese na žrtvu vola i debela ovna.
In kolikorkrat so prestopili nosilci skrinje GOSPODOVE šest korakov, je daroval vola in pitanca.
Reče car Natanu proroku: Vidi, ja stojim u kući od kedrova drveta, a kovčeg Božji stoji pod zavesima.
da reče kralj Natanu proroku: Poglej zdaj, jaz stanujem v cedrovi hiši, skrinja Božja pa prebiva pod preprogami.
I tako Sadok i Avijatar odnesoše kovčeg Božji natrag u Jerusalim, i ostaše onde.
Zadok torej in Abiatar sta zopet odnesla skrinjo Božjo v Jeruzalem, in ostala sta tam.
I svetinju nad svetinjama uredi unutra u domu, da se onde namesti kovčeg zaveta Gospodnjeg.
In govorišče znotraj v hiši je pripravil, da tam postavi skrinjo zaveze GOSPODOVE.
Jer heruvimima behu raširena krila nad mestom gde će stajati kovčeg, i zaklanjahu heruvimi kovčeg i poluge njegove odozgo.
zakaj keruba sta razprostirala peruti nad mestom skrinje, in keruba sta pokrivala skrinjo in njena droga odzgoraj.
I tako David sabra sav narod Izrailjev od Sihora misirskog dori do Emata, da donesu kovčeg Božiji iz Kirijat-Jarima.
Zbral je torej David vse Izraelce od Sihorja, potoka egiptovskega, tja do vhoda v Hamat, da preneso skrinjo Božjo iz Kirjat-jearima.
I povezoše kovčeg Božiji na novim kolima iz kuće Avinadavove; a Uza i Ahijo upravljahu kolima.
In peljali so skrinjo Božjo na novem vozu iz hiše Abinadabove. Uza in Ahio pa sta vodila voz.
A kad dodjoše do gumna Hidonovog, Uza se maši rukom da prihvati kovčeg jer volovi potegoše na stranu.
In ko so prišli h gumnu Kidonovemu, je iztegnil Uza roko, da pridrži skrinjo, kajti volom se je izpoddrsnilo.
I uplaši se David od Boga u onaj dan, i reče: Kako ću doneti k sebi kovčeg Božji?
In David se zboji GOSPODA tisti dan in reče: Kako naj pripeljem skrinjo Božjo k sebi?
I reče im: Vi ste poglavari porodica otačkih medju Levitima osveštajte sebe i braću svoju da donesete kovčeg Gospoda Boga Izrailjevog na mesto koje sam mu spremio.
in jim veli: Vi ste poglavarji očetovinam levitov: posvetíte se vi in bratje vaši, da prinesete gori skrinjo GOSPODA, Boga Izraelovega, na mesto, ki sem ga pripravil zanjo.
A Henanija poglavar medju Levitima koji nošahu kovčeg uredjivaše kako će se nositi, jer beše vešt.
In Kenanija je bil načelnik levitom pri petju; on je učil petje, ker je bil veščak.
I kad donesoše kovčeg Božji, namestiše ga usred šatora, koji mu razape David; i prinesoše žrtve paljenice i žrtve zahvalne pred Bogom.
In prinesli so skrinjo Božjo noter ter jo postavili sredi šatora, ki ga je bil David razpel zanjo; in darovali so žgalne in mirovne daritve pred Bogom.
I unesoše sveštenici kovčeg zaveta Gospodnjeg na mesto njegovo, u unutrašnji dom, u svetinju nad svetinjama, pod krila heruvimima.
In duhovniki so ponesli skrinjo zaveze GOSPODOVE na njeno mesto, v govorišče hiše, v Najsvetejše, pod peruti kerubov.
I namestih ovde kovčeg, u kome je zavet Gospodnji što je učinio sinovima Izrailjevim.
In vanjo sem postavil skrinjo, v kateri je zaveza GOSPODOVA, ki jo je sklenil s sinovi Izraelovimi.
Jer kao što pred potopom jedjahu i pijahu, ženjahu se i udavahu do onog dana kad Noje udje u kovčeg,
Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko,
Jedjahu, pijahu, ženjahu se, udavahu se do onog dana kad Noje udje u kovčeg, i dodje potop i pogubi sve.
jedli so, pili si, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.
Koja imaše zlatnu kadionicu, i kovčeg zaveta okovan svuda zlatom, u kome beše zlatan sud s manom, i palica Aronova, koja se beše omladila, i ploče zaveta.
imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani z zlatom okovano, v kateri je bil zlati vrč z mano in zeleneča palica Aronova in plošči zaveze,
Koji nekad ne hteše da slušaju kad ih očekivaše Božije trpljenje u vreme Nojevo, kad se gradjaše kovčeg, u kome malo, to jeste osam duša, ostade od vode.
ki so bili nekdaj neposlušni, ko je potrpežljivost Božja čakala v dneh Noetovih, ko se je napravljala barka, ki se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi;
3.1653680801392s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?