Kako smo pekli kestenje oko neke druge vatre... i šta se sve desilo od tada.
Kako sva nekoč ob ognju pekla kostanje in kaj vse se je spremenilo od takrat.
A onda sam rekao sam sebi, "Što ne bih poprièao sa starim drugom, Louisom Mazzinijem... "sa kojim sam se tako lepo provodio dok smo oko kamina u deèijoj sobi... pekli kestenje."
Rekel sem si, zakaj ne bi govoril s starim prijateljem Mazzinijem, s katerim sem preživel tako lepe trenutke v otroški sobi, ko sva pekla kostanje.
I bilo je savršeno jasno iz njegovog ponašanja i razgovora... da on nema pojma o nama... kao što to nema veze ni sa, kako bi to on rekao... starim drugarima koji su pekli kestenje zajedno oko vesele vatrice u deèijoj sobi.
Iz njegovega vedenja in govora je bilo jasno vidno, da ni niti posumil, da bi midva imela kakršnokoli razmerje, še več, kot bi on rekel, stara prijatelja, ki sva skupaj pekla kostanje v otroški sobi.
Tamo nas èeka toplo, vatrom zagrejano srce... i peèeno kestenje, i dobra koska za tebe... i možda gutljaj ili dva neèeg okrepljujuæeg za mene.
Čakal nas bo topel, srček... pečen kostanj ter dobra kost zate... in mogoče kak ugriz nekaj poživljajočega zame.
Lepo kestenje... po zemlji padaju, ali me ne ozleðuju...
' Debeli kostanji '... 'padajo po zemji, a me ne ganejo'..
Mislila sam da neæemo jesti kestenje do njihovog povratka.
Mama, mama. Rekla si, da ne smemo jesti kostanjev, dokler se oče in mali Tim ne vrneta domov.
Slatki su dok ne otkriju grudve i kestenje.
Srčkani so, dokler ne odkrijejo kepanja in orehov.
Gledala sam kako kestenje pada sa drveta, kotrljajuæi se po tortoaru, ili. mrave, hodaju po putu... kako list pravi senku na deblu od drveta...
Opazovala sem kostanj, kako je padal z dreves, se kotalil po pločniku ali mravlje prečkati cesto, kako list meče senco na drevesno deblo.
Ko hoæe peèeno kestenje, kada je kao na Floridi?
Kdo še peče kostanj sredi poletja?
Kestenje se peèe, ja otvaram paljbu
Chestnuts roasting, I'm gonna open fire
Pij liker, peci kestenje spremi božiènu jelku, sok od šargarepe, važi?