Rdeča kapica, ki je imela rdečo kapico in rdečo suknjo, si reče: "Babici grem voščit za god.
Crvenkapa je imala crvenu kapu i crveni kaputiæ. Crvenkapa je rekla: idem da èestitam baki imendan.
Čin narednika, nosil boš modro suknjo, našitki na suknji in prejemal plačo vojaka.
Bio bi vodnik, nosio plavu bluzu, imao oznake na ramenima i vojnièku platu.
Želim si, da bi na poroki nosil rdečo suknjo in da bi imel častno stražo, a častnikov niso mogli pogrešati pri dolžnostih.
Želela sam da nosi uniformu na venèanju i da ima poèasnu stražu. Ali oficiri nisu mogli biti pošteðeni dužnosti.
Potem nosi suknjo ali si gotov.
Dakle, nosi suknju ili si gotov.
Spomnim se, ko je hodila po palu in veter ji je odnašal suknjo.
Sjecam se kad je dolazila niz palubu i povjetarac joj je uhvatio suknju.
Pa da mi lahko gledaš pod suknjo?
Pa da možeš da viriš pod moju suknju?
Očku sem hotel kupiti suknjo, ker jo je prodal zame.
Tati sam hteo da kupim kaput. Prodao je svoj zbog mene.
Najprej bom dokončal košare, da ti bom lahko kupil novo suknjo.
Moram da radim. Zaradiæu novac. Kupiæu ti nov kaput.
Veš, videl sem veliko fantov, ki so se pridružili ekipi samo zato, da so lahko nosili ekipno suknjo.
Znaš, vidio sam puno momaka koji su ušli u tim da bi samo nosili jaketu.
Če že morate jezditi, vsaj oblecite suknjo.
Ako morate da jašete, insistiram, obucite kaput.
Izrael pa je bolj ljubil Jožefa nego vse svoje sinove, zato ker mu je bil v starosti rojen, in naredil mu je dolgo, pisano suknjo.
A Izrailj ljubljaše Josifa najvećma izmeću svih sinova svojih, jer mu se rodio pod starost; i načini mu šarenu haljinu.
In zgodi se, ko je prišel Jožef k bratom svojim, da mu slečejo suknjo, tisto pisano, dolgo suknjo, s katero je bil oblečen,
I kad Josif dodje k braći svojoj, svukoše s njega haljinu njegovu, haljinu šarenu, koju imaše na sebi.
Tedaj vzemo suknjo Jožefovo in zakoljejo kozliča in jo pomočijo v kri njegovo.
Tada uzeše haljinu Josifovu, i zaklavši jare zamočiše haljinu u krv,
Potem pošljejo tisto dolgo, pisano suknjo in jo velé nesti k njih očetu, ter reko: To smo našli; poglej vendar, je li ta suknja sinú tvojega ali ne.
Pa onda poslaše šarenu haljinu ocu njegovom poručivši: Nadjosmo ovu haljinu, vidi je li haljina sina tvog ili nije.
In naredi vrhnjo suknjo pod naramnik iz višnjevega blaga.
I načini plašt pod oplećak sav od porfire.
In narédi spodnjo suknjo iz tenčice, staničastega tkanja; in naredi pokrivalo iz tenčice, in pas naredi z vezilnim delom.
I načini košulju od tankog platna izmetanog, i načini kapu od tankog platna, a pojas načini vezen.
Nato vzemi oblačila in obleci Arona v spodnjo suknjo in vrhnjo naramnikovo suknjo in naramnik in naprsnik in ga prepaši z umetno tkano naramnikovo prevezo.
I uzevši haljine obuci Aronu košulju i plašt ispod oplećka i oplećak i naprsnik, i opaši ga pojasom od oplećka.
In naredil je vrhnjo suknjo pod naramnik, izcela stkano iz višnjevega blaga.
I načiniše plašt pod oplećak, tkan, sav od porfire.
In njega obleče v spodnjo suknjo in ga opaše s pasom in ga odene z vrhnjo suknjo in mu nadene naramnik in ga opaše z umetno tkano prevezo naramnikovo in mu ga priveže ž njo;
I obuče mu košulju, i opasa ga pojasom, i ogrnu ga plaštom, i metnu mu svrh njega oplećak, i steže oko njega pojas od oplećka, i opasa ga njim.
Sveto platneno suknjo naj obleče in platnene hlače naj ima ob nagoti svoji in s platnenim pasom naj se opaše in s platnenim pokrivalom pokrije: to so sveta oblačila; ko si izkoplje telo v vodi, naj jih obleče.
Svetu košulju lanenu neka obuče, i gaće lanene neka su na telu njegovom, i neka se opaše pojasom lanenim i kapu lanenu neka metne na glavu; to su haljine svete, i neka opere telo svoje vodom, pa onda neka ih obuče.
In sleče vrhnjo suknjo, ki jo je imel na sebi, in jo da Davidu, pa tudi obleko svojo, celó meč svoj, lok in pas svoj.
I skide Jonatan sa sebe plašt, koji nošaše, i dade ga Davidu, i odelo svoje i mač svoj i luk svoj i pojas svoj.
Imela je pa pisano dolgo suknjo na sebi, zakaj tako so se oblačile kraljeve hčere, ki so bile device.
A ona imaše na sebi šarenu haljinu, jer takve haljine nošahu carske kćeri dok su devojke.
In zgodi se, ko dospe David na vrh, kjer so molili Boga, glej, Husaj Arkičan mu pride naproti in suknjo je imel raztrgano in glavo posuto s prstjo.
I kad David dodje navrh gore, gde se htede pokloniti Bogu, gle, srete ga Husaj Arhijanin razdrte haljine i glave posute prahom.
Ko so bili pri tistem velikem kamenu, ki je v Gibeonu, jim pride Amasa naproti. Joab pa je bil oblečen v vojaško suknjo in čeznjo prepasan s pasom in na njem je visel meč v nožnici ob bedru njegovem, in ko je postopil, se je meč iztaknil.
I kad behu kod velikog kamena u Gavaonu, srete ih Amasa. A Joav beše opasan preko haljine koju imaše na sebi, i ozgo beše pripasao mač uz bedricu u koricama. I kad podje, mač mu ispade.
David pa je bil oblečen v vrhnjo suknjo iz tenčice in tudi vsi leviti, ki so nesli skrinjo, in pevci in Kenanija, pevovodja, pri pevcih; in David je imel na sebi platnen naramnik.
I David beše ogrnut plaštem od tankog platna, tako i svi Leviti koji nošahu kovčeg i pevači, Henanija koji upravljaše nosiocima medju pevačima. I David imaše na sebi oplećak lanen.
Ko sem to zaslišal, sem si raztrgal suknjo in plašč ter si pulil lase iz glave in brado in sedel potrt.
I kad čuh to, razdreh haljinu svoju i plašt svoj, i skuboh kosu s glave svoje i bradu svoju, i sedoh tužan.
In ob večerni daritvi vstanem od svojega ponižanja z raztrgano suknjo in raztrganim plaščem, in padem na kolena in razprostrem roke proti GOSPODU, Bogu svojemu,
A o večernjoj žrtvi ustah od jada svog u razdrtoj haljini i plaštu, klekavši na kolena svoja raširih ruke svoje ka Gospodu Bogu svom,
Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.
Dele haljine moje medju sobom, i za dolamu moju bacaju žreb.
„Slekla sem suknjo svojo, kako bi jo spet oblekla?
Svukla sam haljinu svoju, kako ću je obući?
In oblečem ga v suknjo tvojo in ga utrdim s tvojim pasom, in tvoje gospostvo dam njemu v roke, in bode za očeta prebivalcem jeruzalemskim in hiši Judovi.
I obući ću mu tvoju haljinu, i tvojim ću ga pojasom opasati, i tvoju ću mu vlast dati u ruku, i biće otac Jerusalimljanima i domu Judinom.
in kdor se hoče s teboj pravdati in ti suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč;
I koji hoće da se sudi s tobom i košulju tvoju da uzme, podaj mu i haljinu.
Oče pa veli hlapcem svojim: Hitro prinesite najlepšo suknjo in oblecite ga; in denite mu prstan na roko in obuvalo na noge;
A otac reče slugama svojim: Iznesite najlepšu haljinu i obucite ga, i podajte mu prsten na ruku i obuću na noge.
On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.
A On im reče: Ali sad koji ima kesu neka je uzme, tako i torbu; a koji nema neka proda haljinu svoju i kupi nož.
Vojaki pa, ko so bili Jezusa razpeli, vzemo obleko njegovo in napravijo štiri dele, vsakemu vojaku del, in tudi suknjo; suknja pa ni bila šivana, nego od vrha sceloma stkana.
A vojnici kad razapeše Isusa uzeše Njegove haljine i načiniše četiri dela, svakom vojniku po deo, i dolamu; a dolama ne beše šivena nego izatkana sva s vrha do dna.
Da se izpolni pismo, ki pravi: „Razdelili so obleko mojo med seboj in za suknjo mojo so vrgli kocko“.
Da se zbude pismo koje govori: Razdeliše haljine moje medju sobom, a za dolamu moju baciše kocke.
0.86418604850769s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?
Postalo je gadno kad si obukao tu uniformu. 