A kad umre Samada, zacari se na njegovo mesto Saul iz Rovota na reci.
In Samla je umrl, in Savel iz Rehobota ob reki je kraljeval namesto njega.
A kad umre Saul, zacari se na njegovo mesto Valenon sin Ahovorov.
In Savel je umrl, in kraljeval je namesto njega Baal-hanan, sin Akborjev.
A sinovi Simeunovi: Jemuilo, Jamin, Aod, Jahin, Soar i Saul, sin jedne Hananejke.
In sinovi Simeonovi: Jemuel, Jamin, Ohad, Jakin, Zohar in Savel, sin Kanaanke.
A sinovi Simeunovi: Jemuilo i Jamin i Aod i Ahin i Sar i Saul, sin neke Hananejke; to su porodice Simeunove.
In sinovi Simeonovi: Jemuel, Jamin, Ohad, Jakin, Zohar in Savel, sin Kanaanke; to so rodovine Simeonove.
A kad dodjoše u zemlju sufsku, reče Saul momku svom koji beše s njim: Hajde da se vratimo, da se ne bi otac okanio magarica i zabrinuo se za nas.
Ko prideta v Zufsko pokrajino, reče Savel hlapcu svojemu, ki je bil ž njim: Pojdi, vrniva se domov, ker pusti oče moj iz misli oslice in bo skrbel za naju.
Ali Saul reče: Da se ne pogubi danas niko, jer je danas Gospod učinio spasenje u Izrailju.
A Savel veli: Ta dan ne sme nihče umreti, zakaj danes je dal GOSPOD rešitev v Izraelu.
I Saul i sin mu Jonatan i narod što beše s njima, stajahu u Gavaji Venijaminovoj; a Filisteji stajahu u logoru u Mihmasu.
In Savel in Jonatan, sin njegov, in ljudstvo, ki je bilo pri njiju, ostanejo v Gebi Benjaminovi; Filistejci pa so taborili v Mikmasu.
A Saul stajaše kraj brda pod šipkom, koji beše u Migronu; i naroda beše s njim oko šest stotina ljudi.
In Savel je stanoval ob zadnjem koncu Gibee pod granatovcem, ki je v Migronu; bilo pa je pri njem ljudstva okoli šeststo mož.
I reče Saul Ahiji: Donesi kovčeg Božji; jer kovčeg Božji beše tada kod sinova Izrailjevih.
Nato veli Savel Ahiju: Prinesi sem skrinjo GOSPODOVO! Zakaj skrinja GOSPODOVA je bila tisti čas s sinovi Izraelovimi.
Tada Saul sazva narod, i izbroja ih u Telaimu, i beše ih dvesta hiljada pešaka i deset hiljada ljudi od Jude.
Tedaj skliče Savel ljudstvo in ga prešteje v Telaimu: dvesto tisoč pešcev in deset tisoč mož iz Jude.
I dodje Saul do grada amaličkog, i namesti zasedu u potoku.
In Savel pride k mestu Amalekovcev in postavi zasedo v dolini.
A Saul reče: Od Amalika dognaše ih; jer narod poštede najbolje ovce i najbolje volove da prinese na žrtvu Gospodu Bogu tvom; ostalo pak pobismo kao prokleto.
Savel reče: Od Amalekovcev so jih pripeljali; zakaj ljudstvo je prizaneslo boljšim ovcam in volom, da naj se darujejo GOSPODU, Bogu tvojemu; ostalo pa smo kot prokleto pokončali.
A Saul odgovori Samuilu: Ta poslušao sam glas Gospodnji, i išao sam putem kojim me posla Gospod, i doveo sam Agaga cara amaličkog, a Amalike sam istrebio.
Savel pa reče Samuelu: Saj sem slušal glas GOSPODOV in sem šel po potu, ki me je nanj poslal GOSPOD, in sem pripeljal Agaga, kralja Amalekovcev, Amalekovce pa sem pogubil kot proklete.
Tada reče Saul Samuilu: Zgrešio sam što sam prestupio zapovest Gospodnju i tvoje reči; jer pobojah se naroda i poslušah glas njegov.
In Savel reče Samuelu: Grešil sem, ker sem prestopil povelje GOSPODOVO in besede tvoje; zakaj bal sem se ljudstva in slušal njih glas.
I Samuilo se okrete da ide, ali ga Saul uhvati za skut od plašta njegovog, te se odadre.
In Samuel se obrne, da gre proč; on pa popade konec njegovega plašča, da se je odtrgal.
I vrativši se Samuilo otide za Saulom, i pokloni se Saul Gospodu.
Vrne se torej Samuel za Savlom; in Savel je molil GOSPODA.
I reče Saul slugama svojim: Potražite čoveka koji zna dobro udarati u gusle, i dovedite mi ga.
In Savel veli služabnikom svojim: Ozrite se mi torej po možu, ki dobro zna na strune, ter mi ga pripeljite.
I Saul posla ljude k Jeseju i poruči: Pošlji mi Davida sina svog koji je kod ovaca.
Zato pošlje Savel sle k Jeseju in sporoči: Pošlji mi Davida, sina svojega, ki je pri ovcah.
A Saul reče Davidu: Ne možeš ti ići na Filistejina da se biješ s njim, jer si ti dete a on je vojnik od mladosti svoje.
A Savel reče Davidu: Ne moreš iti proti temu Filistejcu, da se bojuješ ž njim; zakaj ti si mladenič, a on je vojščak od mladosti svoje.
I otpevajući žene jedne drugima uza svirke govorahu: Saul zgubi svoju hiljadu, ali David svojih deset hiljada.
In žene odpevajo druga drugi med godbo, govoreč: Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč!
I razgnevi se Saul vrlo, i ne biše mu po volji te reči, i reče: Davidu dadoše deset hiljada, a meni dadoše hiljadu; još mu samo carstvo treba.
Tedaj se Savel silno razsrdi in šteje za zlo to besedo; in reče: Davidu so dale deset tisoč, a meni le tisoč; samo še kraljestva mu je treba.
Zato ga ukloni Saul od sebe, i postavi ga hiljadnikom; i on odlažaše i dolažaše pred narodom.
Zato ga je Savel odpravil od sebe in ga je postavil za tisočnika svojega. In David je hodil ven in noter na čelu ljudstva
I Saul vide i pozna da je Gospod sa Davidom; i Mihala kći Saulova ljubljaše ga.
In Savel je videl in spoznaval, da je GOSPOD z Davidom; in Mihala, hči Savlova, ga je ljubila.
I Saul govori Jonatanu sinu svom i svim slugama svojim da ubiju Davida; ali Jonatan sin Saulov ljubljaše veoma Davida.
Savel pa je govoril Jonatanu, sinu svojemu, in vsem služabnikom svojim, da bi umorili Davida. Ali Jonatanu, sinu Savlovemu, je bil David zelo pogodu.
I kad Saul posla ljude da uhvate Davida, ona reče: Bolestan je.
In ko Savel pošlje sle, da pripeljejo Davida, reče ona: Bolan je.
A Saul posla opet ljude da vide Davida govoreći: Donesite mi ga u postelji da ga pogubim.
Zopet pošlje Savel sle, da ogledajo Davida, veleč: Prinesite mi ga sem gori v postelji, da ga umorim.
A kad to javiše Saulu, on posla druge poslanike, ali i oni prorokovahu; te Saul opet posla treće poslanike, ali i oni prorokovahu.
Ko to sporoče Savlu, pošlje druge sle, pa prorokujejo tudi oni. Zopet pošlje Savel sle v tretjič, a tudi oni prorokujejo.
I Saul ne reče ništa onaj dan, jer mišljaše, dogodilo mu se štagod, te nije čist, zacelo nije čist.
Toda Savel ni rekel ničesar ta dan, zakaj mislil je: Njemu se je kaj primerilo, morda ni čist; gotovo ni čist.
A Saul mu reče: Zašto ste se složili na me ti i sin Jesejev, te si mu dao hleba i mač, i pitao si Boga za nj, da bi ustao na me da mi zaseda, kao što se vidi danas?
In Savel mu reče: Za kaj sta se zavezala zoper mene, ti in sin Jesejev, da si mu dal kruha in meč in si zanj vprašal Boga, da se vzdigne zoper mene, prežeč name, kakor se danes vidi?
I Avijatar javi Davidu da je Saul pobio sveštenike Gospodnje.
In Abiatar je oznanil Davidu, da je Savel pomoril duhovnike GOSPODOVE.
Potom javiše Saulu da je David došao u Keilu; i reče Saul: Dao ga je Bog u moje ruke, jer se zatvorio ušavši u grad, koji ima vrata i prevornice.
Tedaj sporoče Savlu, da je David prišel v Keilo. In Savel reče: Bog ga je dal v roko mojo, kajti zaprt je, ko je prišel v mesto, ki ima vrata in zapahe.
Ali David doznavši da mu Saul zlo kuje, reče Avijataru svešteniku: Uzmi na se oplećak.
Ko pa David zazna, da mu Savel snuje nesrečo, veli Abiatarju duhovniku: Prinesi sem naramnik!
I reče mu: Ne boj se, jer te neće stignuti ruka cara Saula oca mog; nego ćeš carovati nad Izrailjem, a ja ću biti drugi za tobom; i Saul, otac moj, zna to.
In mu reče: Ne boj se, zakaj roka Savla, očeta mojega, te ne zaloti, in kraljeval boš nad Izraelom, in jaz bodem prvi pri tebi: to tudi ve Savel, oče moj.
A Saul reče: Gospod da vas blagoslovi, što me požaliste.
In Savel reče: Blagoslovljeni bodite od GOSPODA, da ste se me usmilili!
Tada uze Saul tri hiljade ljudi izabranih iz svega Izrailja, i otide da traži Davida i ljude njegove po vrletima gde su divokoze.
In pride k ovčjim stanom pri poti, in ondi je bila votlina, in Savel stopi vanjo na potrebo. David in možje njegovi pa so sedeli zadaj v votlini.
A Saul se podiže i sidje u pustinju zifsku, i s njim tri hiljade ljudi izabranih iz Izrailja, da traži Davida u pustinji zifskoj.
Tedaj se vzdigne Savel in gre doli v Zifsko puščavo in ž njim tri tisoč izbranih mož iz Izraela, da iščejo Davida v puščavi pri Zifu.
I tako David i Avisaj dodjoše noću k narodu; a gle, Saul ležaše i spavaše izmedju kola, i koplje mu beše čelo glave pobodeno u zemlju; Avenir pak i narod ležahu oko njega.
Prideta torej David in Abisaj k ljudstvu po noči. In glej, Savel je ležal speč sredi tabora za vozovi in sulica njegova je bila zabodena v zemljo pri glavi njegovi, Abner in ljudstvo pa je ležalo kroginkrog njega.
A Saul ujedanput pade na zemlju koliki je dug, jer se vrlo uplaši od reči Samuilovih, i ne beše snage u njemu, jer ne beše ništa jeo sav dan i svu noć.
Tedaj pade Savel naglo na tla, kakor je bil dolg, kajti silno se je prestrašil zaradi Samuelovih besed, in ni bilo nič moči več v njem, zakaj zaužil ni kruha cel dan in celo noč.
Nije li to David o kome se pevalo igrajući i govorilo: Zgubi Saul svoju hiljadu, ali David svojih deset hiljada?
Ali ta ni David, o katerem so plešoč pele druga drugi, govoreč: Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč?
Tako pogibe Saul i tri sina njegovog i momak koji mu nošaše oružje i svi ljudi njegovi zajedno, onog dana.
Tako je umrl Savel in trije sinovi njegovi in oproda njegov in možje njegovi, vsi skupaj tisti dan.
A momak koji mu donese glas reče: Slučajno dodjoh na goru Gelvuju, a to se Saul naslonio na koplje svoje, kola i konjici približavahu se k njemu.
Mladenič, ki mu je to pravil, reče: Po naključbi sem prišel na goro Gilboo, in glej, Savel se je bil naslonil na sulico svojo, in glej, vozovi in jezdeci so hiteli za njim.
I neka vam se ukrepe ruke i budite hrabri; jer Saul, gospodar vaš, pogibe, a dom Judin pomaza mene za cara nad sobom.
Sedaj torej naj bodo močne roke vaše in hrabri bodite! Kajti Savel, gospod vaš, je mrtev, in mene je pomazilila hiša Judova sebi za kralja.
A Saul imaše inoču po imenu Resfu, kćer Ajinu; i Isvostej reče Aveniru: Zašto si spavao kod inoče oca mog?
Savel pa je bil imel priležnico, po imenu Ricpo, hčer Ajevo. In Isboset reče Abnerju: Zakaj se družiš z očeta mojega priležnico?
Kad onog koji mi javi govoreći: Gle, pogibe Saul, i mišljaše da će mi javiti dobre glase, uhvatih i ubih u Siklagu, i to mu bi od mene dar za glase njegove,
ko mi je tisti oznanil, rekoč: Glej, Savel je mrtev! in je menil, da je vesela vest zame, pa sem ga prijel in umoril v Ziklagu ter mu dal s tem plačilo za vest njegovo:
Sinovi Simeunovi: Nemuilo i Jamin, Jariv, Zera, Saul;
Sinovi Simeonovi: Nemuel in Jamin, Jarib, Zerah, Savel;
A Nir rodi Kisa; a Kis rodi Saula; a Saul rodi Jonatana i Malhisuja i Avinadava i Esvala.
In Ner je rodil Kisa, in Kis je rodil Savla, Savel pa je rodil Jonatana in Malhisua, in Abinadaba in Esbaala.
A kad momak koji mu nošaše oružje vide gde umre Saul, baci se i on na svoj mač, i umre.
Ko pa vidi njegov oproda, da je Savel mrtev, se nasadi tudi on na svoj meč in umre.
Tako pogibe Saul; i tri sina njegovog i sva čeljad njegova pogiboše zajedno.
Tako je umrl Savel in trije sinovi njegovi; in vsa družina njegova je umrla skupaj.
A kad svi Izrailjci koji behu u dolini videše gde pobegoše Izrailjci i gde pogibe Saul i sinovi njegovi, ostaviše gradove svoje i pobegoše te dodjoše Filisteji i ostaše u njima.
Ko so pa videli možje Izraelovi, ki so bili v dolini, da bežé ter da so Savel in sinovi njegovi mrtvi, zapuste svoja mesta in zbeže. In Filistejci so prišli in se nastanili v njih.
0.73844504356384s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?
Ali je tvoje ime Saul Berenson? 