Potom umre Josif, a beše mu sto i deset godina; i pomazavši ga mirisima metnuše ga u kovčeg u Misiru.
Nato umre Jožef, star sto in deset let; in ko so ga pomazilili z dišavami, je bil položen v rakev v Egiptu.
I načiniše dve kopče zlatne i dve grivne zlatne, i metnuše te dve grivne na dva kraja naprsniku,
In naredili so dva okova iz zlata in dva zlata obročka, in pritrdili so tista obročka na oba konca naprsnikova.
I načiniše još dve grivne zlatne, koje metnuše na dve poramenice na oplećku ozdo napred gde se sastavlja, više pojasa na oplećku.
Še so naredili dva zlata obročka in ju priteknili na dva poramna dela naramnikova, spodaj ob sprednji strani, ravno tam, kjer se sklepa, vrhu umetno tkane preveze naramnikove.
I načiniše zvonca od čistog zlata, i metnuše zvonca medju šipke, po skutu od plašta unaokolo izmedju šipaka.
In napravili so zvončke iz čistega zlata in jih obesili med margaranova jabolka na rob suknje okoliinokoli, med margaranova jabolka:
I dovede ovna za žrtvu paljenicu, i Aron i sinovi njegovi metnuše ruke svoje na glavu ovnu;
Potem pripelje ovna v žgalno daritev; Aron pa in sinovi njegovi polože roke ovnu na glavo.
A sinovi Aronovi, Nadav i Avijud, uzevši svaki svoju kadionicu metnuše oganj u njih i na oganj metnuše kad, i prinesoše pred Gospodom oganj tudj, a to im ne beše zapovedio.
Aronova sinova pa, Nadab in Abihu, vzameta vsak kadilnico svojo in deneta ognja vanjo in položita nanj kadila, in prineseta tuj ogenj pred GOSPODA, česar jim ni bil zapovedal.
I metnuše ga u zatvor dokle im se kaže šta će činiti s njim po reči Gospodnjoj.
In ga denejo v zapor, dokler ne prejmejo odgovora, kaj veli GOSPOD.
I metnuše ga pod stražu, jer ne beše kazano šta će se činiti s njim.
In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim.
I uzeše svaki svoju kadionicu, i metnuvši u njih ognja metnuše u njih kada, i stadoše na vrata šatora od sastanka s Mojsijem i Aronom.
Vzame torej vsak svojo kadilnico ter položi vanjo ognja in dene nanj kadila, in postavijo se pri vhodu shodnega šatora z Mojzesom in Aronom.
A grad spališe ognjem i šta beše u njemu; samo srebro i zlato i posudje od bronze i od gvoždja metnuše u riznicu doma Gospodnjeg.
Mesto pa so sežgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem; samo srebro in zlato in bronasto in železno posodo so deli v zakladnico hiše GOSPODOVE.
A sutradan kad ustaše Azoćani rano, a to Dagon ležaše ničice na zemlji pred kovčegom Gospodnjim; i oni uzeše Dagona i metnuše ga opet na njegovo mesto.
Ko pa Asdodci zgodaj zjutraj vstanejo, vidijo, da je Dagon padel z obrazom na tla pred skrinjo GOSPODOVO. In vzdignejo Dagona in ga zopet postavijo na mesto njegovo.
I metnuše kovčeg Gospodnji na kola, i mali kovčežić s mišima zlatnim i sa slikama svojih šuljeva.
In skrinjo GOSPODOVO nalože na voz, tudi skrinjico z zlatimi mišmi in podobami svojih tvorov.
Tada brže uzeše svak svoju haljinu, i metnuše poda nj na najvišem basamaku, i zatrubiše u trubu i rekoše: Juj posta car.
Nato pohité in vsak vzame oblačilo svoje in ga dene podenj vrhu stopnic, ter zatrobijo v trobento in reko: Jehu je kralj!
I sluge ga njegove metnuše na kola i odvezoše u Jerusalim, i pogreboše ga u grobu njegovom kod otaca njegovih u gradu Davidovom.
In hlapci njegovi so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali v grobu njegovem z njegovimi očeti v mestu Davidovem.
Metnuše zamku nogama mojim, i stegoše dušu moju, iskopaše preda mnom jamu, i sami padoše u nju.
Mrežo so nastavili stopinjam mojim, sovražnik je potlačil dušo mojo, jamo so izkopali pred menoj, a sami so popadali vanjo. (Sela.)
Sačuvaj me od zamke, koju mi metnuše, od lukavstva onih, koji čine bezakonje.
Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico.Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.
Pade Vil, izvali se Nevo; likovi njihovi metnuše se na životinju i na stoku; šta nosite, teško je, i umoriće.
Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebo; njih maliki so bili naloženi živalim in govedom; stvari, ki ste jih prenašali, so tovor, breme utrujeni živali.
Jer sinovi Judini učiniše šta je zlo preda mnom, govori Gospod, metnuše gadove svoje u dom koji se zove mojim imenom, da bi ga oskvrnili.
Kajti sinovi Judovi so storili, kar je hudo v mojih očeh, govori GOSPOD; postavili so gnusobe svoje v hišo, ki se imenuje po mojem imenu, da jo oskrunijo.
A knezovi se razgneviše na Jeremiju, i izbiše ga, i metnuše ga u tamnicu u kući Jonatana pisara, jer od nje behu načinili tamnicu.
Tedaj so se raztogotili knezi zoper Jeremija in so ga pretepli in vrgli v ječo v hiši Jonatana pisarja; kajti to so bili pripravili za ječo.
I metnuše ga u krletku u verigama, i odvedoše ga caru vavilonskom, i metnuše ga u grad da mu se više ne čuje glas po gorama Izrailjevim.
In dejali so ga z obroči v nosnicah v kletko ter ga pripeljali h kralju babilonskemu; spravili so ga v trdnjavo, da bi se ne slišal več glas njegov na gorah Izraelovih.
Tada zapovedi Valtasar, te obukoše Danila u skerlet, i metnuše mu zlatnu verižicu oko vrata, i proglasiše za nj da je treći gospodar u carstvu.
Tedaj zapove Belsazar, in oblekli so Daniela v škrlat in mu deli zlato verižico okoli grla in razglasili, da bodi tretji oblastnik v kraljestvu.
Dovedoše magaricu i magare, i metnuše na njih haljine svoje, i posadiše Ga na njih.
pripeljeta oslico in žrebe. In položijo nanju oblačila svoja, in on sede nanje.
I opletavši venac od trnja metnuše Mu na glavu, i dadoše Mu trsku u desnicu; i kleknuvši na kolena pred Njim rugahu Mu se govoreći: Zdravo, care judejski!
In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga zasramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov!
I metnuše Mu više glave krivicu Njegovu napisanu: Ovo je Isus car judejski.
In denejo mu nad glavo krivdo njegovo napisano: TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV.
I čuvši učenici njegovi dodjoše i uzeše telo njegovo, i metnuše ga u grob.
In ko so to slišali učenci njegovi, pridejo in vzemo truplo njegovo ter ga polože v grob.
I dovedoše magare k Isusu, i metnuše na nj haljine svoje; i usede na nj.
In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje.
Jer svi metnuše od suviška svog; a ona od sirotinje svoje metnu sve što imaše, svu hranu svoju.
kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.
A oni metnuše ruke svoje na Nj i uhvatiše Ga.
Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo.
I obukoše Mu skerletnu kabanicu, i opletavši venac od trnja metnuše na Nj.
In oblečejo mu škrlatno obleko in spleto krono iz trnja in jo denejo nanj,
I izvrši se pismo koje govori: i metnuše Ga medju zločince.
In izpolnilo se je pismo, ki pravi: „In hudodelnikom je bil prištet“.
A on im reče: Ne plašite se, Isusa tražite Nazarećanina raspetog; usta, nije ovde, evo mesto gde Ga metnuše.
On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili.
Jer svi ovi metnuše u prilog Bogu od suviška svog, a ona od sirotinje svoje metnu svu hranu svoju što imaše.
zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.
Jer vam kažem da još i ovo treba na meni da se izvrši što stoji u pismu: I medju zločince metnuše Ga. Jer šta je pisano za mene, svršuje se.
Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.
I kad Ga povedoše, uhvatiše nekog Simona Kirinca koji idjaše iz polja, i metnuše na njega krst da nosi za Isusom.
In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom.
I vojnici spletavši venac od trnja metnuše Mu na glavu, i obukoše Mu skerletnu haljinu,
In vojaki spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo, in mu oblečejo škrlaten plašč;
Onde, dakle, petka radi jevrejskog, jer beše blizu grob, metnuše Isusa.
Tu torej, zavoljo judovskega dneva pripravljanja, ker je bil grob blizu, položita Jezusa.
Onda otrča, i dodje k Simonu Petru i k drugom učeniku koga ljubljaše Isus, i reče im: Uzeše Gospoda iz groba; i ne znamo gde Ga metnuše.
Tedaj zbeži in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili.
I rekoše joj oni: Ženo! Što plačeš? Reče im: Uzeše Gospoda mog, i ne znam gde Ga metnuše.
In ona ji rečeta: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga položili.
I digoše na njih ruke, i metnuše ih u zatvor do ujutru: jer već beše veče.
In polože nanju roke in ju denejo v ječo do jutra; kajti bil je že večer.
I digoše ruke svoje na apostole, i metnuše ih u opšti zatvor.
in iztegnejo roke po apostolih in jih denejo v občno ječo.
Ove postaviše pred apostole i oni pomolivši se Bogu metnuše ruke na njih.
Te postavijo pred apostole, in molijo in pokladajo nanje roke.
I prenesoše ih u Sihem, i metnuše u grob koji kupi Avraam za novce od sinova Emorovih u Sihemu.
in prinesli so jih v Sihem in položili v grob, ki ga je kupil Abraham za ceno v srebru od sinov Hemorjevih v Sihemu.
I izvedavši ga iz grada stadoše ga zasipati kamenjem, i svedoci haljine svoje metnuše kod nogu mladića po imenu Savla.
in ga ženo ven iz mesta in lučajo kamenje vanj. In priče položé oblačila svoja pred noge mladeniču, ki mu je bilo ime Savel.
Tada apostoli metnuše ruke na njih, i oni primiše Duha Svetog.
Tedaj sta pokladala roke nanje, in so prejemali svetega Duha.
I dogodi se u te dane da se ona razbole i umre; onda je okupaše i metnuše u gornju sobu.
Zgodi se pa tiste dni, da zboli in umrje; in omivši jo, jo polože v gornjo izbo.
Tada postivši i pomolivši se Bogu metnuše ruke na njih, i otpustiše ih.
Tedaj so ju, ko so se bili postili in molili in položili nanju roke, odpustili.
I kad svršiše sve što je pisano za Njega, skinuše Ga s drveta i metnuše u grob.
In ko so dovršili vse, kar je bilo pisano o njem, so ga sneli z lesa in položili v grob,
Jer David posluživši rodu svom po volji Božjoj umre, i metnuše ga kod otaca njegovih, i vide truljenje.
David namreč, ko je bil ob svojem času poslužil volji Božji [Ali: svojemu rodu poslužil po volji Božji.], je zaspal in položili so ga k očetom njegovim in je videl trohnenje.
A kad htede da se navrši sedam dana, videvši ga u crkvi oni Jevreji što behu iz Azije, pobuniše sav narod, i metnuše ruke na nj.
Ko so se pa sedmeri dnevi skoro dokončali, ga ugledajo v templju Judje iz Azije, razdražijo vse ljudstvo ter polože nanj roke,
1.1947309970856s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?
Nato umre Jožef, star sto in deset let; in ko so ga pomazilili z dišavami, je bil položen v rakev v Egiptu. 