Materi mu beše ime Amutala, kći Jeremijina, iz Livne.
Materi njegovi pa je bilo ime Hamutala, hči Jeremijeva iz Libne.
Kad se ovo završi, zavuci cu vam se materi u pizdu i zapaliti logorsku vatricu!
Ko bo vsega tega konec, se bom odplazil na pizdo vaijne mame... in vnetil ogenj! Hej! Ne!
I izvadi zaklade srebrne i zlatne i haljine, i dade Reveci; takodje i bratu njenom i materi njenoj dade darove.
In hlapec seže po dragotine srebrne in dragotine zlate ter oblačila in jih izroči Rebeki; enako dá dragocenosti bratu njenemu in materi njeni.
A Jakov reče Reveci materi svojoj: Ali je Isav brat moj rutav, a ja sam gladak;
Jakob pa reče Rebeki, materi svoji: Glej, Ezav, brat moj, je mož kosmat, jaz pa mož gladek.
Tada otišavši uze i donese materi svojoj; a mati njegova zgotovi jelo kako jedjaše rado otac njegov.
Odide torej, vzame in prinese materi svoji; in mati njegova pripravi okusno jed, kakor je imel rad oče njegov.
Koji kaže ocu svom i materi svojoj: Ne gledam na vas; koji ne poznaje braću svoju i za sinove svoje ne zna, jer drži reči Tvoje i zavet Tvoj čuva.
ki je rekel o svojem očetu in materi svoji: Nisem ju videl, tudi bratov svojih ni pripoznal in za otroke svoje ni vedel. Kajti leviti so ohranili tvojo besedo in vzdržali zavezo tvojo.
I vrativši se kaza ocu svom i materi svojoj govoreći: Videh devojku u Tamnatu izmedju kćeri filistejskih; oženite me njom.
In ko pride gori, naznani očetu svojemu in materi svoji ter reče: Videl sem ženo v Timnati med hčerami Filistejcev, in sedaj mi jo vzemite za ženo!
I duh Gospodnji sidje na nj, te rastrže lava kao jare nemajući ništa u ruci: i ne kaza ocu ni materi šta je učinio.
In duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, da raztrga leva, kakor bi raztrgal kozliča, dasi ni ničesar imel v roki; pa ni povedal očetu svojemu ali materi svoji, kar je bil storil.
I izvadi ga u ruku, i podje putem jedući; i kad dodje k ocu i materi, dade im te jedoše; ali im ne reče da je iz mrtvog lava izvadio med.
In vzame si ga v roke in ga spotoma je, in ko pride k očetu svojemu in materi svoji, jima da, in tudi jesta; pa jima ni povedal, da je vzel med iz levovega trupla.
On reče materi svojoj: Hiljadu i sto srebrnika, što su ti ukradeni, za koje si klela i govorila preda mnom, evo, to je srebro u mene, ja sam ga uzeo.
Ta reče materi svoji: Tistih tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili ukradeni in si zaradi njih izrekla kletev in to si govorila na moja ušesa – glej, tisto srebro je pri meni, jaz sem si ga vzel.
A kad vrati hiljadu i sto srebrnika materi svojoj, reče mati njegova: To sam srebro posvetila Gospodu iz svoje ruke za tebe, sine moj, da se načini od njega lik rezan i liven; zato ti ga sada dajem natrag.
In povrnil je tistih tisoč in sto srebrnikov materi svoji. In mati njegova reče: Posvetila sem res to srebro GOSPODU iz roke svoje za sina svojega, da se naredi rezana in ulita podoba; in zdaj ti ga povrnem.
Ali on opet dade srebro materi svojoj, a mati uze dvesta srebrnika i dade zlataru, a on načini od njega lik rezan i liven, te beše u kući Mišinoj.
In povrnil je srebro materi svoji. Mati njegova pa vzame dvesto srebrnikov in jih da zlatarju, ki naredi iz njih rezano in ulito podobo; in ta je bila v Mihovi hiši.
Tada reče Natan Vitsaveji, materi Solomunovoj govoreći: Jesi li čula da se zacario Adonija sin Agitin? A gospodar naš David ne zna.
Tedaj govori Natan Batsebi, materi Salomonovi, rekoč: Nisi li slišala, da je zakraljeval Adonija, sin Hagitin, in David, gospod naš, ne ve za to?
Tada dodje Adonija, sin Agitin, k Vitsaveji materi Solomunovoj; a ona reče: Jesi li dobro došao? A on reče: Dobro.
Tedaj pride Adonija, sin Hagitin, k Batsebi, materi Salomonovi. In ona vpraša: Je li tvoj prihod miren? On odgovori: Miren.
I dodje Vitsaveja k caru Solomunu da mu govori za Adoniju; a car usta i srete je i poklonivši joj se sede na svoj presto, i zapovedi te namestiše stolicu materi njegovoj, i ona sede njemu s desne strane.
Gre torej Batseba h kralju Salomonu govorit ž njim zastran Adonija. In vstane kralj ter ji pride naproti in se ji pokloni, potem sede na svoj prestol in veli postaviti prestol za mater kraljevo, in ona mu sede ob desnici.
A car Solomun odgovori materi svojoj i reče: Zašto išteš Avisagu Sunamku za Adoniju?
In kralj Salomon odgovori ter reče materi svoji: Zakaj pa prosiš Abisage Sunamljanke za Adonija?
I carova tri godine u Jerusalimu. A materi mu beše ime Maha, kći Avesalomova.
Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Maaka, hči Abisalomova.
A materi mu beše ime Azuva, kći Silejeva.
In materi njegovi je bilo ime Azuba, hči Silhijeva.
I on ga uze i odnese materi njegovoj, i leža na krilu njenom do podne, pa umre.
Ta ga vzdigne in odnese materi njegovi. Ona ga posadi na kolena svoja do opoldne, in nato je umrl.
Materi mu beše ime Gotolija, kći Amrija cara Izrailjevog.
In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrija, kralja Izraelovega.
Materi mu beše ime Avija, kći Zaharijina.
Matere njegove ime pa je bilo Abi, hči Zaharijeva.
Materi mu beše ime Neusta, kći Elnatanova, iz Jerusalima.
Materi njegovi je bilo ime Nehusta, hči Elnatanova iz Jeruzalema.
Materi mu beše ime Mahaja, kći Urilova iz Gavaje.
Materi njegovi pa je bilo ime Mikaja, hči Uriela iz Gibea.
Materi mu beše ime Gotolija, kći Amrijeva.
In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrijeva.
Dvadeset i pet godina beše Jotamu kad poče carovati, i carova šesnaest godina u Jerusalimu; materi mu beše ime Jerusa, kći Sadokova.
Jotam je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jerusa, hči Zadokova.
Jezekiji beše dvadeset i pet godina kad poče carovati, i carova dvadeset i devet godina u Jerusalimu. Materi mu beše ime Avija, kći Zaharijina.
Ezekija je začel vladati v svojem petindvajsetem letu in je vladal devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Abija, hči Zaharijeva.
Mudar je sin radost ocu svom, a lud je sin žalost materi svojoj.
Pregovori Salomonovi. Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.
I donesoše glavu njegovu na krugu, i dadoše devojci, i odnese je materi svojoj.
In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji.
A vi kažete: Ako koji reče ocu ili materi: Prilog je čim bi ti ja mogao pomoći;
Vi pa pravite: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal,
A ona izašavši reče materi svojoj: Šta ću iskati?
Ona pa gre ven in reče materi svoji: Kaj naj si izprosim?
A on otišavši poseče ga u tamnici, i donese glavu njegovu na krugu, i dade devojci, a devojka dade je materi svojoj.
in prinese glavo njegovo v skledi in jo da dekletu, a dekle jo da materi svoji.
A vi kažete: Ako kaže čovek ocu ili materi: Korvan, to jeste: prilog je čim bih ti ja mogao pomoći.
Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev)
I tako ne date mu ništa učiniti, ocu svom ili materi svojoj,
njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji.
I blagoslovi ih Simeun, i reče Mariji, materi Njegovoj: Gle, Ovaj leži da mnoge obori i podigne u Izrailju, i da bude znak protiv koga će se govoriti
In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo
I sede mrtvac i stade govoriti; i dade ga materi njegovoj.
In mrlič sede in začne govoriti. In dá ga materi njegovi.
A Isus videvši mater i učenika koga ljubljaše gde stoji reče materi svojoj: Ženo! Eto ti sina!
Ko torej ugleda Jezus mater in učenca, katerega je ljubil, da tu stoji, reče materi svoji: Žena, glej, sin tvoj!
0.50196409225464s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?