Jedan dan, nadam Vi ste dovoljno sretan imati kćer, i znat ćete zašto.
Želim si, da boš nekega dne tudi ti imela srečo dobiti hčer, in potem boš vedela zakaj.
On može pružiti let manifeste, telefonskih poziva, čak i neki video, pa nije mogao imati uzeti svoju kćer.
Lahko zagotovi seznam letov, telefonske klice in tudi posnetke. Ni mogel ugrabiti vaše hčerke.
Tada ona dva čoveka rekoše Lotu: Ako imaš ovde još koga svog, ili zeta ili sina ili kćer, ili koga god svog u ovom gradu, gledaj nek idu odavde;
Tedaj rečeta ona moža Lotu: Koga imaš še tu? zeta ali sine svoje ali hčere svoje, ali kogarkoli imaš v tem mestu, glej, da gredo iz tega kraja.
I padoh i poklonih se Gospodu, i zahvalih Gospodu Bogu gospodara mog Avrama, što me dovede pravim putem da nadjem kćer brata gospodara svog za sina njegovog.
Sedaj torej, če vas je volja, milost in zvestobo izkazati gospodu mojemu, mi povejte; če pa ne, mi povejte, da krenem na desno ali na levo.
A kad bi Isavu četrdeset godina, uze za ženu Juditu, kćer Veoha Hetejina, i Vasematu kćer Elona Hetejina.
Ko je pa imel Ezav štirideset let, si vzame za ženo Judito, hčer Beerja Hetejca, in Basemato, hčer Elona Hetejca:obe sta pa žalili srce Izaku in Rebeki.
Pa otide Isav k Ismailu, i uze za ženu preko žena svojih Maeletu, kćer Ismaila sina Avramovog, sestru Naveotovu.
Šel je torej Ezav k Izmaelcem ter si vzame poleg žen svojih še za ženo Mahalato, hčer Izmaela, sina Abrahamovega, sestro Nebajotovo.
A kad Jakov vide Rahilju kćer Lavana ujaka svog, i stado Lavana ujaka svog, pristupi Jakov i odvali kamen studencu s vrata, i napoji stado Lavana ujaka svog.
In zgodi se, ko vidi Jakob Rahelo, hčer Labana, brata matere svoje, in ovce Labana, brata matere svoje, da pristopi Jakob ter odvali kamen z vodnjakove odprtine in napoji ovce Labana, brata matere svoje.
I Jakovu omile Rahilja, te reče: Služiću ti sedam godina za Rahilju, mladju kćer tvoju.
In Jakob je ljubil Rahelo; in reče: Služil ti bom sedem let za Rahelo, mlajšo hčer tvojo.
A uveče uze Liju kćer svoju i uvede je k Jakovu, i on leže s njom.
Zvečer pa vzame Lejo, hčer svojo, ter jo pripelje k njemu; in on se združi ž njo.
Jakov učini tako, i navrši s njom nedelju dana, pa mu dade Lavan Rahilju kćer svoju za ženu.
In Jakob stori tako ter izpolni njen teden, in Laban mu da Rahelo, hčer svojo, za ženo.
Najposle rodi kćer, i nadede joj ima Dina.
pozneje pa porodi hčer, in imenovala jo je Dino.
I prionu srce njegovo za Dinu kćer Jakovljevu, i devojka mu omile, i on joj se umiljavaše.
In srce njegovo se je prijelo Dine, Jakobove hčere, in je silno ljubil deklico in govoril, kar ji je segalo v srce.
A Jakov ču da je osramotio Dinu kćer njegovu; a sinovi njegovi behu u polju sa stokom njegovom, i Jakov oćute dokle oni ne dodju.
Jakob pa je slišal, da je on oskrunil Dino, hčer njegovo; a sinovi njegovi so bili na polju z živino njegovo; in molčal je Jakob dokler niso prišli.
A kad dodjoše sinovi Jakovljevi iz polja i čuše šta je bilo, žao bi ljudima vrlo i razgneviše se veoma, što učini sramotu Izrailju obležav kćer Jakovljevu, kako ne bi valjalo činiti.
In pridejo sinovi Jakobovi s polja, brž ko so slišali; in žalost je obšla te može in razsrdili so se silno, kajti nesramnost je storil v Izraelu, ker je legel s hčerjo Jakobovo, in tako se ne sme storiti.
Tada im reče Emor govoreći: Sin moj Sihem srcem prionu za vašu kćer; podajte mu je za ženu.
In snubil je pri njih Hamor, govoreč: Sihema, sinú mojega, srce je v ljubezni nagnjeno do hčere vaše; dajte mu jo, prosim, za ženo.
I onde vide Juda kćer nekog Hananejca, kome ime beše Sava, i uze je i leže s njom;
In ko je Juda videl tam hčer nekega Kanaanca, ki mu je bilo ime Šuva, jo vzame ter se združi ž njo.
I Mojsije se skloni da živi kod onog čoveka, i on dade Mojsiju kćer svoju Seforu.
In Mojzes privoli, da ostane pri tem možu; ta pa da Mojzesu Ziforo, hčer svojo.
Ako ko proda kćer svoju da bude robinja, da ne odlazi kao robovi što odlaze.
Če kdo proda svojo hčer za deklo, ne odide, kakor odhajajo hlapci.
Ako ubode sina ili kćer, da mu bude po istom zakonu.
Najsi je pobodel sina ali hčer, naj ravnajo ž njim po tem sodnem pravu.
Nemoj skvrniti kćer svoju puštajući je da se kurva, da se ne bi zemlja prokurvala i napunila se bezakonja.
Ne onečasti hčere svoje, dopuščajoč, da je nečistnica, da ne bi se dežela vdala nečistovanju in se napolnila nesramnosti.
A sinovima Izrailjevim kaži i reci: Kad ko umre, a nema sina, onda prenesite nasledstvo njegovo na kćer njegovu;
Sinovom Izraelovim pa govóri, rekoč: Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo;
Ako li poreče pošto čuje, sam će nositi greh njen. (30:17) Ovo su naredbe, koje zapovedi Gospod Mojsiju za muža i ženu, za oca i kćer u mladosti njenoj, dokle je u kući oca svog.
To so postave, ki jih je GOSPOD zapovedal Mojzesu zastran moža in njegove žene, zastran očeta in njegove hčere v mladosti njeni, dokler biva v hiši očeta svojega.
Neka se ne nadje u tebe koji bi vodio sina svog ili kćer svoju kroz oganj, ni vračar, ni koji gata po zvezdama, ni koji gata po pticama, ni uročnik,
Naj ne bo med vami nikogar, ki bi peljal svojega sina ali svojo hčer skozi ogenj, ne nikogar, ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje,
I neka kaže otac devojčin starešinama: Ovu kćer svoju dadoh ovom čoveku za ženu, a on mrzi na nju,
In ogovori naj oče mlade žene starejšine: Dal sem hčer svojo temu možu za ženo, zdaj jo pa sovraži,
I reče Halev: Ko savlada Kirijat-Sefer i uzme ga, daću mu za ženu Ahsu kćer svoju.
In Kaleb je dejal: Kdor udari Kirjat-sefer in ga dobi, njemu hočem dati Akso, svojo hčer za ženo.
I uze ga Gotonilo sin Kenezov, brat Halevov; i dade mu Ahsu, kćer svoju, za ženu.
In Otniel, sin Kenaza, Kalebovega brata, ga je dobil; in dal mu je Akso, svojo hčer, za ženo.
I reče Halev: Ko savlada Kirijat-Sefer i uzme ga, daću mu Ahsu kćer svoju za ženu.
In Kaleb reče: Kdor udari Kirjat-sefer in ga vzame, njemu dam svojo hčer Akso za ženo.
I uze ga Gotonilo, sin Kenezov, mladji brat Halevov; i dade mu Ahsu kćer svoju za ženu.
In dobil ga je Otniel, sin Kenaza, ki je bil Kalebov mlajši brat. In dal mu je hčer svojo Akso za ženo.
A kad dodje vreme da Meravu, kćer Saulovu, dadu Davidu, dadoše je Adrilu Meolaćaninu za ženu.
Toda ko pride čas, da bi se Meraba, hči Savlova, dala Davidu, je bila dana Adrielu Meholačanu za ženo.
Jer Saul dade Mihalu kćer svoju, ženu Davidovom, Faltiju sinu Laisovom iz Galima.
Savel pa je bil dal Mihalo, hčer svojo, ženo Davidovo, Faltimu, sinu Laisovemu, iz Galima.
A Saul imaše inoču po imenu Resfu, kćer Ajinu; i Isvostej reče Aveniru: Zašto si spavao kod inoče oca mog?
Savel pa je bil imel priležnico, po imenu Ricpo, hčer Ajevo. In Isboset reče Abnerju: Zakaj se družiš z očeta mojega priležnico?
A on odgovori: Dobro; ja ću učiniti veru s tobom; ali jedno ištem od tebe, i to: da ne vidiš lice moje ako mi prvo ne dovedeš Mihalu, kćer Saulovu, kad dodješ da vidiš lice moje.
David reče: Dobro, hočem storiti zavezo s teboj; le eno reč zahtevam od tebe, namreč: ne boš videl obličja mojega, razen da mi prej pripelješ Mihalo, hčer Savlovo, ko prideš, da vidiš obličje moje.
I postavi Avesalom Amasu nad vojskom, na mesto Joavovo; a Amasa beše sin nekog čoveka po imenu Itre Izrailjca, koji obleža Avigeju kćer Nasovu, sestru Seruje matere Joavove.
In Absalom je postavil Amasa nad vojsko namesto Joaba. Bil pa je Amasa sin moža, čigar ime je bilo Jitra Izraelit, ki je bil šel k Abigaili, hčeri Nahasovi, sestri Zervije, matere Joabove.
Zato Sisan dade kćer svoju Jaraji, sluzi svom za ženu; a ona mu rodi Ataja.
In Sesan je dal svojo hčer Jarhu, hlapcu svojemu, za ženo; in ona mu je rodila Ataja.
A ljubljaše Rovoam Mahu kćer Avesalomovu većma od svih žena svojih i inoča svojih; jer imaše osamnaest žena i šezdeset inoča, i rodi dvadeset i osam sinova i šezdeset kćeri.
Ljubil je pa Roboam Maako, hčer Absalomovo, bolj nego vse žene in priležnice svoje (vzel si je namreč osemnajst žen in šestdeset priležnic in je rodil osemindvajset sinov in šestdeset hčera).
On odgajaše Adasu, a to je Jestira, kći strica njegovog, jer ne imaše oca ni matere; a devojka beše lepog stasa i krasnog lica, i po smrti oca joj i matere uze je Mardohej za kćer.
Ta je redil Hadaso (ta je Estera), svojega strica hčer; zakaj ni imela ne očeta, ne matere. In ta mladenka je bila lepe postave in zalega obraza. In ko sta bila umrla njen oče in mati, si jo je Mardohej vzel za hčer.
Učinih kćer sionsku da je kao lepa i nežna devojka.
Hčer sionsko, lepo in nežno, izničim.
Polazi Gospod sve junake moje usred mene, sazva na me sabor da potre mladiće moje; kao groždje u kaci izgazi Gospod devojku, kćer Judinu.
Poteptal je Gospod vse junake moje sredi mene; zoper mene je sklical prazničen shod, da potare mladeniče moje. Gospod je teptal kakor v tlačilnici devico, hčer Judovo.
I jedan čini gad sa ženom bližnjeg svog; a drugi skvrni snahu svoju grdilom; a drugi siluje sestru svoju, kćer oca svog, u tebi.
In eden je počenjal gnusobo z ženo bližnjega svojega, in drugi je nesramno oskrunil snaho svojo, še drugi pa je v tebi posilil sestro svojo, očeta svojega hčer.
I otide, i uze Gomeru, kćer divlaimsku, koja zatrudne i rodi mu sina.
Šel je torej in vzel Gomero, hči Diblaimovo; in spočela je in mu rodila sina.
I ona opet zatrudne i rodi kćer; i Gospod mu reče: Nadeni joj ime Loruhama: jer se više neću smilovati na dom Izrailjev, nego ću ih ukinuti sasvim.
In zopet je spočela in rodila hčer. In Gospod mu reče: Daj ji ime Lo-ruhama [T. j. Nepomiloščena.]; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal.
Jer sam došao da rastavim čoveka od oca njegovog i kćer od matere njene i snahu od svekrve njene:
Prišel sem namreč, da ločim človeka od njegovega očeta in hčer od matere njene in nevesto od tašče njene,
Koji ljubi oca ili mater većma nego mene, nije mene dostojan; i koji ljubi sina ili kćer većma nego mene, nije mene dostojan.
Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden, in kdor ljubi sina ali hčer bolj nego mene, ni mene vreden;
Ustaće otac na sina i sin na oca; mati na kćer i kći na mater; svekrva na snahu svoju i snaha na svekrvu svoju.
oče se razpre s sinom in sin z očetom, mati s hčerjo in hči z materjo, tašča s snaho svojo in snaha s taščo.
A ovu kćer Avraamovu koju sveza sotona, evo osamnaesta godina, ne trebaše li je odrešiti iz ove sveze u dan subotni?
Te žene pa, ki je hči Abrahamova in ki jo je bil satan zvezal, glej, že osemnajst let, ali je ni bilo treba rešiti te vezi v sobotni dan?
1.0957159996033s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?