Velel - Prevod Na Srpski

Tedaj pride Jeroboam in vse ljudstvo k Roboamu tretji dan, kakor je kralj velel, rekoč: Pridite k meni zopet tretji dan.

A treći dan dodje Jerovoam i sav narod k Rovoamu kako im beše kazao car rekavši: Dodjite opet k meni do tri dana.

Bilo pa je, ko mi je velel Bog potovati iz hiše očeta mojega v daljavo, da sem ji rekel: Ta bodi prijaznost, ki mi jo izkazuj, v kateri kraj koli pridemo, da rečeš zame: Brat je moj.

A kad me Bog izvede iz doma oca mog, ja joj rekoh: Učini dobro, i kaži za me gde god dodjemo: Brat mi je.

In GOSPOD je velel Jakobu: Vrni se v deželo očetov svojih in k sorodovini svoji, in bodem s teboj.

I Gospod reče Jakovu: Vrati se u zemlju otaca svojih i u rod svoj, i ja ću biti s tobom.

Kajti vse to bogastvo, katero je Bog odvzel najinemu očetu, najino je in najinih otrok; sedaj pa, karkoli ti je velel Bog, stóri!

Jer sve ovo blago što uze Gospod ocu našem, naše je i naše dece. Zato čini sve što ti je Gospod kazao.

In reče Jakob: O Bog očeta mojega Abrahama in Bog očeta mojega Izaka, GOSPOD, ki si mi velel: Vrni se v deželo svojo in k sorodovini svoji, in obsujem te z dobrim.

I reče Jakov: Bože oca mog Avrama i Bože oca mog Isaka, Gospode, koji si mi kazao: Vrati se u zemlju svoju i u rod svoj, i ja ću ti biti dobrotvor!

In velel sem ti, da odpustiš sina mojega, da mi služi; a ker si se branil ga pustiti, glej, umorim sina tvojega, prvenca tvojega.

I kazah ti: Pusti sina mog da mi posluži. A ti ga ne hte pustiti; evo ja ću ubiti sina tvog, prvenca tvog.

In GOSPOD je velel Mojzesu: Vzemi si dišav: dišeče smole, kadilne školjke, galbana, sladkih vonjav in prečiščenega kadila, vsakega enako težo,

I reče Gospod Mojsiju: Uzmi mirisa, stakte, oniha i halvana mirisavog, i tamjana čistog, koliko jednog toliko drugog.

To je delež maziljenja, določen Aronu in sinovom njegovim od ognjenih daritev GOSPODOVIH od dne, ko jim je velel pristopiti, da opravljajo duhovniško službo GOSPODU;

To je pomazanog Arona i pomazanih sinova njegovih od ognjenih žrtava Gospodnjih od dana kad ih dovede da vrše službu svešteničku Gospodu.

Balaam odgovori in reče Balaku: Nisem li ti povedal tako: Vse, kar bo velel GOSPOD, to hočem storiti?

A Valam odgovori Valaku: Nisam li ti kazao da ću činiti šta mi god Gospod kaže?

Potem smo se obrnili in šli v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je bil velel GOSPOD, in smo dolgo časa hodili ob Seirskem gorovju.

Potom se vratismo, i idosmo u pustinju k Crvenom Moru, kao što mi zapovedi Gospod, i obilazismo goru Sir dugo vremena.

A GOSPOD mi je velel: Vstani, odidi in pojdi pred ljudstvom, da dospejo v deželo in jo posedejo, ki sem zanjo prisegel njih očetom, da jim jo dam.

Nego mi reče Gospod: Ustani i idi pred narodom ovim da udju u zemlju za koju sam se zakleo ocima njihovim da ću im je dati da je naslede.

Jozue pa zapove ljudstvu in reče: Ne napravite bojnega krika, tudi naj se ne sliši glas vaš; še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam bom velel kričati; tedaj zaženite bojni krik!

A narodu zapovedi Isus govoreći: Ne vičite, i nemojte da vam se čuje glas, i nijedna reč da ne izadje iz usta vaših do dana kad vam ja kažem: Vičite; tada ćete vikati.

In Ruta Moabka reče: Tudi to mi je velel: Vztrajaj pri hlapcih mojih, dokler ne požanjejo vsega, kar je moje.

A Ruta Moavka reče: Još mi je rekao: Drži se moje čeljadi dokle ne požanju sve moje.

In Samuel veli kuharju: Daj sem tisti kos, ki sem ti ga dal in velel, da ga pri sebi ohraniš.

I Samuilo reče kuvaru: Donesi deo koji ti dadoh i za koji ti rekoh: Ostavi ga kod sebe.

In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov.

I privede Samuilo sva plemena Izrailjeva, i pade na pleme Venijaminovo.

In povabi Jeseja k daritvi, in pokažem ti, kaj naj storiš; in pomazili mi njega, za katerega ti bom velel.

I pozovi Jeseja na žrtvu, a ja ću ti pokazati šta ćeš činiti, i pomaži mi onog koga ti kažem.

In Jonatan je velel Davidu še enkrat priseči pri ljubezni, ki jo je imel do njega; zakaj ljubil ga je kakor svojo dušo.

I još zakle Jonatan Davida ljubavlju svojom k njemu, jer ga ljubljaše kao svoju dušu

in je velel, da se nauče sinovi Judovi pesem „o loku“; glej, zapisana je v knjigi Jašarjevi:

I izgovori, da bi se učili sinovi Judini luku, i eto je napisano u knjizi Istinitog:

temuč si se vrnil in jedel kruh in pil vodo na tem mestu, o katerem ti je velel: Ne jej ondi kruha in ne pij vode: zato ne pride truplo tvoje v očetov tvojih grob!

Nego si se vratio i jeo hleba i pio vode na mestu za koje ti je rekao: Ne jedi hleba ni pij vode; zato neće tvoje telo doći u grob tvojih otaca.

zato ker je David delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in se ni umaknil ničemur, kar mu je velel, vse svoje žive dni, razen v zadevi Urija Hetejca.

Jer je David činio što je pravo pred Gospodom niti je odstupio od svega što mu je zapovedio svega veka svog osim stvari s Urijom Hetejinom.

Tedaj gre doli in se pogrezne sedemkrat v Jordanu, kakor je velel mož Božji: in meso se mu zopet naredi kakor majhnega dečka meso, in bil je čist.

I tako sidje, i zaroni u Jordan sedam puta po rečima čoveka Božijeg, i telo njegovo posta kao u malog deteta, i očisti se.

Kralj Ahaz je tudi dal odlomiti ploščine od stojal in vzeti umivalnike ž njih in sneti morje raz bronaste vole, ki so bili pod njim, in velel ga je postaviti na kamenita tla.

I oplate s podnožja skide car Ahaz i uze s njih umivaonice, i more skide s volova bronzanih koji behu pod njim, i metnu ga na pod kameni.

In David je velel poglavarjem levitov, naj postavijo svoje brate, pevce, z glasbenim orodjem, s psalmovimi citrami, s harfami in cimbali, da glasno pojo, povzdigujoč glas z veseljem.

I reče David poglavarima levitskim da postave izmedju braće svoje pevače sa spravama muzičkim, sa psaltirima i guslama i kimvalima, da pevaju u glas veselo.

Ali Jeroboam je velel zasedi, naj po ovinkih pridejo nadnje odzadaj; tako je stal on pred Judovimi, in zaseda je bila za njimi.

Ali Jerovoam zavede zasedu da im zadju za ledja, i tako Judejcima behu spred jedni a s ledja zaseda.

Ni li on tisti Ezekija, ki je odpravil njegove višave in oltarje in velel Judi in Jeruzalemu: Pred edinim oltarjem molite in na njem žgite kadilo?

Nije li taj Jezekija oborio visine njegove i oltare njegove, i zapovedio Judi i Jerusalimljanima govoreći: Klanjajte se samo pred jednim oltarom i na njemu kadite?

In strelci so ustrelili kralja Josija, in kralj je velel hlapcem svojim: Peljite me stran, kajti hudo sem ranjen.

I strelci ustreliše cara Josiju, i car reče slugama svojim: Izvezite me odavde, jer sam ljuto ranjen.

Cir pa je velel prinesti ven posode hiše GOSPODOVE, ki jih je bil Nebukadnezar pripeljal iz Jeruzalema ter jih je dejal v svojega boga hišo;

I car Kir izdade sudove doma Gospodnjeg koje beše odneo iz Jerusalima car Navuhodonosor i metnuo u dom svojih bogova;

In velel sem, naj se preišče, in našlo se je, da je tisto mesto rovalo zoper kralje od starodavna ter da so upore in vstaje snovali v njem.

I zapovedih te potražiše i nadjoše da je taj grad od davnina ustajao na careve i da su u njemu bivali odmeti i bune,

in mu je velel: Vzemi te posode, pojdi, deni jih v tempelj, ki je v Jeruzalemu, in naj se hiša Božja gradi na mestu njenem.

I reče mu: Uzmi ove sudove pa idi i odnesi ih u crkvu koja je u Jerusalimu, i dom Božji neka se sazida na svom mestu.

In sem jim velel: Vi ste sveti GOSPODU, in te posode so svete, in srebro in zlato je dobrovoljen dar GOSPODU, vaših očetu Bogu.

I rekoh im: Vi ste sveti Gospodu i ovi su sudovi sveti, i ovo srebro i zlato dragovoljan je prilog Gospodu Bogu otaca vaših.

Spomni se, prosim, besede, ki si jo velel hlapcu svojemu Mojzesu, govoreč: Ako se izneverite, vas razkropim daleč med ljudstva;

Ali se opomeni reči koju si zapovedio Mojsiju sluzi svom govoreći: Vi ćete zgrešiti i ja ću vas rasejati medju narode;

In Tirsata [Ali: kraljev namestnik.] jim je velel, da naj ne jedo od najsvetejšega, dokler ne vstane duhovnik z Urimom in Tumimom.

I zapreti im Tirsata da ne jedu od svetinje nad svetinjama dokle ne nastane sveštenik s Urimom i Tumimom.

In kadar so bili lačni, si jim dajal kruha iz nebes in izpeljal si zanje vodo iz skale, ko so bili žejni, in si jim velel, naj gredo posest deželo, za katero si s povzdignjeno roko prisegel, da jim jo daš.

I hleb s neba dao si im u gladi njihovoj, i vodu iz kamena izveo si im u žedji njihovoj, i rekao si im da idu i naslede zemlju za koju si podigao ruku svoju da ćeš im je dati.

In velel sem knezom Judovim stopiti na obzidje, in postavil sem dva velika zahvalna zbora in priredil obhod: eden je šel na desno, gori po obzidju, proti Gnojnim vratom.

Iza toga zapovedih knezovima judejskim da izadju na zid, i postavih dva velika zbora pevačka, i jedan od njih idjaše nadesno s gornje strane zida k vratima gnojnim.

In kralj je velel, naj se tako zgodi, in ukaz je bil izdan v Susanu; in deset sinov Hamanovih so obesili.

I zapovedi car da bude tako. I oglašena bi zapovest u Susanu, i obesiše deset sinova Amanovih.

in velel: Dotod pojdeš in nikar naprej, in tu bodi mejnik kljubovalnim valovom tvojim!

I rekoh: Dovde ćeš dolaziti, a dalje nećeš, i tu će se ustavljati ponositi valovi tvoji.

Tedaj so šli Elifaz Temančan in Bildad Šuhec in Zofar Naamatec in so storili, kakor jim je velel GOSPOD; in GOSPOD se je milostno ozrl na Joba.

I tako otide Elifas Temanac i Vildad Sušanin i Sofar Namaćanin, i učiniše kako im zapovedi Gospod. I pogleda Gospod na Jova.

Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.

Posla car i odreši ga; gospodar nad narodima, i pusti ga.

Izaija pa je bil velel, naj vzemo gručo smokev in jo polože na ulje, in ozdravi.Ezekija pa je vprašal: Kaj je znamenje, da pojdem gori v hišo GOSPODOVO?

A Isaija beše rekao da uzmu grudu suvih smokava i previju na otok, te će ozdraviti.

Tako mi je velel GOSPOD: Pojdi in si kupi prten pas in opaši ž njim ledja svoja, ali v vodo ga ne deni.

Ovako mi reče Gospod: Idi i kupi sebi pojas lanen i opaši se njim, a ne meći ga u vodu.

In GOSPOD mi je velel: Nikar ne prosi temu ljudstvu v prid!

Potom reče mi Gospod: Ne moli se za taj narod da bi mu bilo dobro.

Tako mi je velel GOSPOD: Pojdi, postavi se med vrata sinov ljudstva, skozi katera hodijo ven in noter kralji Judovi, in med vsaka vrata jeruzalemska

Ovako mi reče Gospod: Idi, i stani na vrata sinova narodnih, na koja ulaze carevi Judini i na koja izlaze, i na svaka vrata jerusalimska.

In vendar si mi velel, Gospod, Jehova: Kupi si tisto polje z denarjem in privzemi priče; – in mesto je dano v roke Kaldejcem!

A Ti mi veliš, Gospode, Gospode: Kupi tu njivu za novce i uzmi svedoke, a grad se predaje u ruke Haldejcima.

Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?

Ko je rekao što i zbilo se, a Gospod da nije zapovedio?

In velel vam bom preiti pod palico in peljal vas bom v vezi zaveze.

I propustiću vas ispod štapa i dovesti vas u sveze zavetne.

In mi je velel iti mimo njih kroginkrog; in glej, bilo jih je silno veliko po dolini, in glej, bile so silno usehle.

I provede me pokraj njih unaokolo, i gle, beše ih vrlo mnogo u polju, i gle, behu vrlo suve.

In ko je šel mož ven proti vzhodu, je imel vrvico v roki; in je izmeril tisoč komolcev ter mi je velel iti skozi vode, ki so segale do gležnjev.

I kad čovek izidje na istok s merom u ruci, izmeri hiljadu lakata, i prevede me preko vode, i voda beše do gležanja.

Zopet je odmeril tisoč komolcev in mi velel iti skozi vode, ki so segale do kolen; še je odmeril tisoč in mi velel iti skozi vode, ki so segale do ledja.

Potom opet izmeri hiljadu lakata, i prevede me preko vode, a voda beše do kolena; opet izmeri hiljadu lakata, i prevede me, a voda beše do pojasa.

Vzel pa me je GOSPOD, ko sem za čredo hodil, in mi je velel GOSPOD: Pojdi, prorokuj ljudstvu mojemu Izraelu!

A Gospod me uze od stada i reče mi Gospod: Idi, prorokuj narodu mom Izrailju.

Prevod od "velel" do Srpski

Kako koristiti "velel" u rečenicama:

Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!