Kjerkoli hodim, prek rek in gorá, vedno presodim, da najlepše je doma.
Gde god da odlutam, gde god da se odskitam, ne bih mogao biti željan svog velikog doma.
In vode so vedno bolj upadale do desetega meseca: deseti mesec, prvi dan meseca se pokažejo vrhovi gorá.
I voda opadaše sve većma do desetog meseca; i prvog dana desetog meseca pokazaše se vrhovi od brda.
v deželo, kjer ne boš jedel kruha po siromaško, kjer ti ničesar ne bo manjkalo; v deželo, katere kameni so železo in ki iz njenih gorá lahko koplješ rude.
U zemlju gde nećeš sirotinjski jesti hleba, gde ti neće ništa nedostajati; u zemlju gde je kamenje gvoždje i gde ćeš iz brda njenih seći bronzu.
Kajti ogenj se je vnel po mojem srdu in bo gorel do najspodnjega pekla, in požre zemljo z obrodkom njenim in vžge podstave gorá.
Jer se oganj razgoreo u gnevu mom, i goreće do najdubljeg pakla; spaliće zemlju i rod njen, i popaliće temelje brdima.
in z najboljšimi rečmi starodavnih gorá, in z najdražjimi darovi večnih hribov,
I blagom starih brda i blagom večnih humova.
In sihemski meščani so mu nastavili zasednike po vrhovih gorá, in ti so oplenjevali vse, ki so potovali mimo njih po cesti.
I Sihemljani pometaše mu zasede po vrhovima gorskim, pa plenjahu sve koji prolažahu mimo njih onim putem.
In ko vidi Gaal ljudstvo, reče Zebulu: Glej, neko ljudstvo prihaja doli z vrhov gorá.
A Gal videvši narod reče Zevulu: Eno narod silazi svrh gore.
Zebul pa mu odgovori: Vidiš senco gorá in zdi se ti, da so ljudje.
A Zevul mu odgovori: Od sena gorskog čine ti se ljudi.
In služabniki sirskega kralja mu reko: Njih bogovi so bogovi gorá, zato so nas premagali. Da bi se mogli ž njimi bojevati na ravnem, gotovo jih zmagamo!
A caru sirskom rekoše sluge njegove: Njihovi su bogovi gorski bogovi, zato nas nadjačaše; nego da se bijemo s njima u polju, za celo ćemo ih nadjačati.
In mož Božji pristopi in reče kralju Izraelovemu: Tako pravi GOSPOD: Ker so dejali Sirci: GOSPOD je Bog gorá, a ni Bog dolin, zato dam vso to veliko množico v tvojo roko, in spoznate, da sem jaz GOSPOD.
Tada dodje čovek Božji, i progovori caru Izrailjevom, i reče: Ovako veli Gospod: Što Sirci rekoše da je Gospod gorski Bog a nije Bog poljski, zato ću ti dati u ruke sve ovo mnoštvo veliko da znate da sam ja Gospod.
Tu se je zgenila in stresla zemlja, tudi podstave gorá so se zmajale, gibale so se, ker se je srdil.
Zatrese se i pokoleba se zemlja, zadrmaše se i pomeriše iz temelja gore, jer se On razljuti.
Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá, šumel bo kakor Libanon sad njegov; in ljudstva bo zacvetlo po mestih kakor trave zemeljske.
Biće pšenice na zemlji izobila; po vrhovima gorskim lelujaće se klasje njeno kao livanska šuma, i po gradovima cvetaće ljudi kao trava na zemlji.
V roki njegovi so podstave zemlje in v njegovi oblasti višine gorá.
U Njegovoj su ruci dubine zemaljske, i visine gorske Njegove su.
Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.
On pogleda na zemlju, i ona se trese; dotakne se gora, i dime se.
GOSPOD, nagni nebesa svoja ter stopi doli, dotakni se gorá, in se bodo kadile.
Gospode! Savij nebesa svoja, i sidji; dotakni se gora, i zadimiće se.
Z menoj doli z Libanona, nevesta moja, z menoj prideš z Libanona; z vrha Amane boš gledala doli, z vrha Senirja in Hermona, od ležišč levov, od gorá leopardov.
Hodi sa mnom s Livana, nevesto, hodi sa mnom s Livana, da gledaš s vrha amanskog, s vrha senirskog i ermonskog, iz pećina lavovskih, s gora risovskih.
In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej.
Biće u potonja vremena gora doma Gospodnjeg utvrdjena uvrh gora i uzvišena iznad humova, i sticaće se k njoj svi narodi.
V tistem času bodo trdna mesta njegova podobna zapuščenim podrtinam v gozdu in na vrhu gorá, ki so jih zapustili Kanaanci pred sinovi Izraelovimi, in bode pustinja.
U to će vreme tvrdi gradovi njegovi biti kao ostavljen grm i ogranak, jer će se ostaviti radi sinova Izrailjevih, i biće pustoš.
Po hlapcih svojih si sramotil Gospoda, ko si govoril: Z množico voz svojih sem prišel na vrh gorá, do najvišje strani Libanona; in posekam na njem visoke cedre in izbrane ciprese njegove, stopim tudi na največjo višino njegovo, v gaj na vrtu njegovem.
Preko sluga svojih ružio si Gospoda i rekao si: S mnoštvom kola svojih izadjoh na visoke gore, na strane livanske, i poseći ću visoke kedre njegove, i lepe jele njegove, i doći ću na najviši kraj njegov, u šumu njegovog Karmila.
Zaženo naj glas puščava in mesta njena, vasi, v katerih prebiva Kedar; pojo naj prebivalci skalnega kraja, s temena gorá naj vpijejo.
Pustinja i gradovi njeni, sela gde stanuje Kidar, neka podignu glas, neka pevaju koji žive po stenama, neka klikuju savrh gora.
In storim, da pride seme iz Jakoba in iz Jude dedič mojih gorá; in izvoljenci moji bodo podedovali deželo in hlapci moji bodo prebivali ondi.
Jer ću izvesti seme iz Jakova i iz Jude naslednika gorama svojim, i naslediće ih izabranici moji, i sluge moje naseliće se onde.
Kajti glas oznanja iz Dana in proglaša nesrečo z Efraimovih gorá.
Jer glas javlja od Dana, i oglašuje zlo od gore Jefremove.
Zavoljo teh gorá napravim jok in žalovanje in zavoljo pašnikov v puščavi tožbo; kajti požgani so tako, da nihče ne hodi mimo in ni slišati glasu živine: ptice nebeške in goveda so zbežala, odšla.
Za ovim gorama udariću u plač i u ridanje, i za torovima u pustinji u naricanje; jer izgoreše da niko ne prolazi niti se čuje glas od stada, i ptice nebeske i stoka pobegoše i otidoše.
Po vrhovih gorá darujejo in po hribih žgo kadilo, pod hrastom in topolom in terebinto, ker je prijetna njih senca; zato nečistujejo hčere vaše in snahe vaše prešeštvujejo.
Navrh gora prinose žrtve, i na humovima kade pod hrastovima, topolama i brestovima, jer im je sen dobar; zato se kurvaju kćeri vaše i snahe vaše čine preljubu.
Kakor ropotajoči vozovi skačejo po vrhovih gorá, kakor prasketajoč goreč plamen, ki požira strnišče, kakor mogočno ljudstvo, pripravljeno za boj.
Skakaće povrh gora topoćući kao kola, praskajući kao plamen ognjeni koji sažiže strnjiku, kao silan narod spreman za boj.
In zgodi se tisti dan, da bo kapljal mošt z gorá in teklo mleko s hribov, in po vseh strugah Judovih bodo tekle vode; in studenec bo vrel iz hiše GOSPODOVE in namakal dolino Sitimsko.
I tada će gore kapati slatkim vinom, i humovi će se topiti od mleka, i svim potocima Judinim teći će voda, i izaći će izvor iz doma Gospodnjeg i natopiće dolinu Sitim.
Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bo stopal orač precej za ženjcem in tlačilec grozdja takoj za sejalcem; in z gorá bo kapljalo sladko vino in vsi griči se raztajajo.
Evo, idu dani, govori Gospod, kad će orač stizati žeteoca, i koji gazi groždje sejača, i gore će kapati slatkim vinom, a svi će se humovi rastapati.
Pogrezal sem se do podzidja gorá, zapahi zemlje so bili zaprti nad menoj za vekomaj. Tedaj si potegnil iz jame življenje moje, o GOSPOD, Bog moj!
Optekoše me vode do duše, bezdana me opkoli, sita omota mi se oko glave.
In zopet povzdignem oči in vidim, glej, štirje vozovi pridejo izmed dveh gorá; in gori sta bili bronasti gori.
Potom opet podigoh oči svoje, i videh, a to četvora kola izlažahu izmedju dve gore, a te gore behu od bronze.
In bežali boste v dolino mojih gorá, kajti dolina med gorami bo segala do Azela; in bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzija, kralja Judovega. Tedaj pride GOSPOD, Bog moj, in vsi sveti ž njim.
I bežaćete u prodol gorsku, jer će prodol gorska dopirati do Asala, i bežaćete kao što bežaste od trusa u vreme Ozije, cara Judinog; i doći će Gospod Bog moj, i svi će sveti biti s tobom.
Tukaj razum, ki ima modrost: sedmero glav je sedem gorá, kjer žena sedi na njih;
Ovde je um, koji ima mudrost. Sedam glava, to su sedam gora na kojima žena sedi.
0.66882300376892s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?